Tomaževa proslava v Ljubljani
Slovenija | 05.03.2013, 06:45
V Ljubljani je danes potekala Tomaževa proslava, na kateri so študentje Teološke fakultete Univerze v Ljubljani prejeli diplome in Tomaževe nagrade. Slovesnost se je začela v stolnici sv. Nikolaja, kjer je veliki kancler omenjene fakultete ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres ob somaševanju škofov, profesorjev in drugih duhovnikov daroval mašo. V nagovoru je osvetlil lik svetega Tomaža.
Imena prejemnikov Tomaževih nagrad
Komisija za nagrade in priznanja na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani je prejela tri predloge za letošnjo Tomaževo nagrado. Vsi predlogi so zelo tehtni in vsak ima po svoji posebnosti izredno težo, zato so vsi trije kandidati tudi nagrajeni.
Ana Rici – diplomsko delo z naslovom Iz domorodskega načina življenja v krščanskega na Salomonovih otokih. Predlagatelj in mentor prof. dr. Drago K. Ocvirk.
Nadja Ušaj Pregeljc – magistrsko diplomsko delo z naslovom Krščanska etika Filipa Terčelja. Predlagatelj prof. dr. Janez Juhant.
David Ahačič – diplomsko delo z naslovom Teološki program poslikave srbske pravoslavne cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Predlagatelj doc. dr. Bogdan Dolenc.
Tomaž Akvinski, O. P. , zavetnik teologov in študentov
Tomaževa proslava je dobila ime po sv. Tomažu Akvinskem (1225–1274), zavetniku teologov, akademikov, knjigarnarjev in študentov.
Tomaž Akvinski se je rodil leta 1225 v kraju Roccasecca na fevdu grofov d'Aquino, v današnji provinci Frosinone. Bil je učenec Alberta Velikega (1193–1280). Umrl je 7. marca 1274 v samostanu Fossanova, pokopan pa je v samostanu Des Jacobins v Toulousu v Franciji.
Sv. Tomaž je bil eden izmed najvidnejših mislecev sholastične filozofije, ki je dosegla vrhunec na sredini 13. stoletja. V raziskavah se je lotil največjih filozofskih problemov svojega časa, kot so sta vprašanje odnosa med vero in razumom ter vprašanje avtoritete religije in teologije, ki je takrat povezala vsa polja znanja.
Misel sv. Tomaža še danes žanje široko odobravanje ne samo v nekatoliških krogih (npr. med ameriškimi protestantskimi teologi), ampak celo v nekrščanskih krogih. Razlog za to je njegova metoda dela, ki sloni na racionalni argumentaciji in je odprta za vire in prispevke iz najrazličnejših pogledov. Njegove raziskave so se intelektualno začenjale s Svetim pismom, nadaljevale pa brez slehernega predsodka tudi s poganskimi, judovskimi in muslimanskimi avtorji, pri čemer je imel vedno pred očmi krščansko razodetje, ki je bilo merilo za presojo vsake kulture, nauka ali avtorja.
Njegova misel je vrhunec dosegla v delu Summa Theologiae, v katerem je na sistematičen način obravnaval odnos med vero in razumom ter druga velika teološka vprašanja.
