Poslanci potrdili guvernerja Banke Slovenija, ministra in podpredsednico

Slovenija | 02.04.2013, 17:37

Poslanke in poslanci so danes opravili več imenovanj. Boštjan Jazbec se lahko pohvali z zgodovinsko visoko podporo poslancev na mesto guvernerja Banke Slovenija. Po aferi s črnograditeljstvom je Igorja Maherja na mestu ministra za infrastrukturo in prostor zamenjal Samo Omerzel, Polonca Komar pa je postala nova predsednica Državnega zbora.

Novi guverner Banke Slovenije je Boštjan Jazbec

Državni zbor je s 77 glasovi za in sedmimi proti podprl Boštjana Jazbeca za novega guvernerja Banke Slovenije. Jazbec si je med poslanci prislužil veliko pohval na račun strokovnosti in izkušenj, podporo so mu odpovedali le v SD. Na čelu centralne banke bo zamenjal Marka Kranjca, ki mu mandat poteče sredi julija.

Jazbeca je za prvega moža osrednje denarne ustanove v Sloveniji predlagal predsednik republike Borut Pahor.

Generalna sekretarka Urada predsednika RS Nataša Kovač je v današnji dodatni obrazložitvi Pahorjevega predloga spomnila, da je Jazbec napovedal nove prijeme. Široka politična podpora, ki si jo je prislužil, bo po njenih besedah omogočila nemoteno in uspešno delovanje Banke Slovenije ter zaupanje v njeno poslanstvo pri sanaciji slovenskega bančnega sistema in v njeno delovanje v okviru Evropske centralne banke (ECB).

V poznejši predstavitvi poslanskih stališč je bilo mogoče slišati predvsem pohvale Jazbečevi strokovnosti in izkušnjam.

Jože Tanko (SDS) je ob tem izrazil upanje, da bo novi guverner storil vse, da se banke očisti slabih terjatev, da bo podpiral projekt slabe banke in kadrovsko prečiščenje bančnega sistema ter da bo povrnil zaupanje v funkcije, zaradi katerih ta obstaja. Poleg tega v SDS po njegovih besedah pričakujejo odkritje tistih, ki so s slabim ali nezakonitim delom povzročili današnje težave v tem sektorju.

Četudi menijo, da si Jazbec zasluži priložnost, pa so mu v SD glasove podpore odrekli. Kot je pojasnil Matevž Frangež, so sicer našli stične točke, ne pa tudi skupnega pogleda na pot gospodarskega okrevanja, kapitalske zahteve bank, reševanje prezadolženih podjetij, sanacijo bank, slabo banko in tako naprej. Tudi sicer odgovorov na nekatera svoja vprašanja niso prejeli, je dejal.

Katarina Hočevar (DL) je medtem izpostavila, da bo Jazbec prinesel nov, svež pristop. V DL upajo, da bo Banka Slovenije pod njegovim vodstvom uspešno sodelovala v sanaciji bančnega sistema, pozneje pa uspešno opravljala poslanstvo nadzora nad stabilnostjo finančnega sistema. Želijo si tudi njene reorganizacije, saj je v zadnjih letih, kljub temu da je denarno politiko v veliki meri prevzela ECB, povečala število zaposlenih.

V SLS po besedah Mihaela Prevca od Jazbeca pričakujejo, da bo opozarjal na napačne ekonomske odločitve, in to ne glede na to, kdo bo vodil vlado. Veseli jih sicer, da se njegov pogled na sanacijo bančnega sistema ne razlikuje bistveno od pogleda bivše koalicije.

Franc Jurša (DeSUS) pa je pohvalil sposobnost Kranjčevega naslednika za preprosto razlago kompleksnih vprašanj. Pomembno je, da je neobremenjen s težavami tranzicije, je dodal. Pozdravil je še dejstvo, da bo zamenjava na čelu centralne banke pravočasna, saj bo to pomembno sporočilo mednarodni skupnosti, da smo sposobni svoje probleme na področju bančništva reševati sami.

NSi je medtem Jazbec prepričal z enostavnimi konkretnimi rešitvami in obljubo, da si bo prizadeval te načrte uresničiti, je povedal Matej Tonin. Kot je opozoril, Sloveniji zmanjkuje časa.

Jani Möderndorfer (PS) pa je ob pohvali Jazbeca izrazil zadovoljstvo, da je prejel tako visoko podporo. Kot je dejal, upa, da je pred nami obdobje, ko se kandidatov ne bo več delilo ne leve in desne, temveč se bo upoštevalo njihovo strokovnost.

Jazbec je višji svetovalec na Mednarodnem denarnem skladu in izredni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, v preteklosti pa je že bil član sveta Banke Slovenije.

V igri za guvernerja je bil že pred šestimi leti, a ga takratni predsednik Janez Drnovšek na koncu ni predlagal. Imenovanje guvernerja so sicer leta 2007 spremljali številni zapleti. Poslanci so namreč zavrnili dve Drnovškovi izbiri - dotedanjega guvernerja Mitjo Gasparija in viceguvernerja Andreja Ranta. V tretje so nato imenovali Kranjca.

Državni zbor imenoval Sama Omerzela za novega ministra za infrastrukturo in prostor

DZ je z 49 glasovi za in 29 proti imenoval Sama Omerzela za novega ministra za infrastrukturo in prostor. Na tem mestu bo nasledil Igorja Maherja, ki je odstopil zaradi dvomov glede njegove nepremičnine v Seči.

Predsednica vlade Alenka Bratušek je poudarila, da je ministrstvo za infrastrukturo in prostor v tem trenutku eden pomembnejših resorjev, za Pozitivno Slovenijo, iz katere prihaja premierka, morda najpomembnejši.

Spomnila je, da so v času prejšnje vlade Janeza Janše opozarjali, da so infrastrukturni projekti tisto, kar lahko pomaga pri doseganju gospodarski rasti in ustvarjanju novih delovnih mest.

Omerzel je po zaprisegi obljubil, da bo trdo delal in da bo sprejemal preudarne odločitve. Na zaslišanju pred matičnim odborom je med ključnimi področji izpostavil energetiko in infrastrukturne projekte, privabljanje vlagateljev in umeščanje v prostor.

Polonca Komar nova podpredsednica državnega zbora

Poslanske in poslanci so danes za novo podpredsednico državnega zbora imenovali poslanko DL Polonco Komar. Imenovanje nove podpredsednice je bilo potrebno zato, ker je danes zjutraj z mesta podpredsednika odstopil poslanec SLS Jakob Presečnik.

Presečnik je svoj odstop napovedal v četrtek. Ob tem so v SLS pojasnili, da Presečnik odstopa zaradi drugačne sestave vladne koalicije. Poslovnik namreč določa, da ima DZ največ tri podpredsednike, od tega enega iz največje opozicijske poslanske skupine, iz SDS pa podpredsedniško mesto že zaseda Romana Tomc.

Državni zbor po izvolitvi na predsedniško mesto od 27. februarja vodi Janko Veber, z izvolitvijo Komarjeve pa mu bodo odslej pri vodenju pomagale tri podpredsednice - poleg Komarjeve še Renata Brunskole iz PS in že omenjena Romana Tomc.

Menjave tudi v poslanskih klopeh

Mandatno-volilna komisija se je danes seznanila z odločbama o imenovanju dosedanjih poslancev PS Gašparja Gašparja Mišiča in Tamare Vonta na funkcijo državnih sekretarjev v kabinetu predsednice vlade. Gašpar Mišič in Vonta tako od danes dalje ne moreta opravljati funkcije poslanca, s čimer se je parlament seznanil na nadaljevanju seje.

Z odhodom poslancev PS se bosta tako izpraznili dve poslanski mesti. Glede na izide volitev bi ju lahko nasledili Milena Mileva Blažić in Mirjam Bon Klanjšček.

Poleg Gašparja Mišiča in Vontove so sicer novi državni sekretarji v kabinetu Bratuškove predsednik podmladka PS Jernej Pavlič, nekdanji poslanec SD Dušan Kumer in nekdanji v. d. direktorja direktorata za informatiko in e-storitve na pravosodnem ministrstvu Dušan Kričej.

DZ določil predsednike in podpredsednike delovnih teles

Po oblikovanju nove vladne koalicije je parlament na današnji seji v okviru mandatno-volilnih zadev na novo določil predsednike in podpredsednike vseh 21 parlamentarnih delovnih teles. DZ je v skladu s poslovnikom potrdil tudi člane komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Poslanci največje vladne stranke PS zasedajo predsedniška mesta v šestih delovnih telesih. Enako število predsedniških mest je pripadlo tudi največji opozicijski stranki SDS. Trije predsedniki delovnih teles prihajajo iz SD, dva iz SLS, po eden pa iz DL, DeSUS, NSi ter poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti. Več o tem, kdo so postali predsedniki odborov pa na spletni strani državnega zbora.