Umivanje nog
VIDEO: Papež umil noge 12 zapornikom
Svet
Papež Frančišek je sveto mašo v spomin na Gospodovo zadnjo večerjo, s katero vstopamo v sveto tridnevje, daroval v rimskem zaporu za mladostnike Casal del Marmo. Pred vhodom ga je pričakalo več sto ljudi, v zaporu pa so ga sprejeli pazniki s svojimi družinami. Med prisotnimi je bila tudi italijanska pravosodna ministrica Paola Severino.
Pri maši je bilo približno 50 mladih, ki so sodelovali s pesmimi in branjem beril. Mašo so pomagali oblikovati tudi prostovoljci v zaporu in člani Prenove v Duhu. Papežev spontan nagovor po evangeliju objavljamo v celoti:
»Kako ganljivo je videti Jezusa, ki umiva noge svojim učencem. Peter pa ni ničesar razumel. Zavrnil ga je: Zato mu je Jezus razložil. On sam, Jezus, Bog, je to storil in tudi razložil učencem. 'Vi me kličete: ‚Učenik‘ in ‚Gospod‘, in prav pravite; saj to sem. Če sem torej jaz, Gospod in Učenik, vam umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu noge umivati. Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali, kakor sem vam jaz storil'.
On, ki je Gospod in najpomembnejši, umije noge. Tisti, ki je med nami najvišji, mora biti v službi drugih. Umivanje nog je simbol, ki pomeni: jaz ti služim.
Med nami ni treba, da si vsak dan drug drugemu umivamo noge, ampak to pomeni, da si moramo med seboj pomagati. Včasih sem jezen na koga, ampak pozabimo na to. In če te ta prosi za uslugo, mu jo naredi.
Pomagati si med seboj. To nas uči Jezus in to delam tudi jaz. To delam iz srca, ker je to moja dolžnost kot duhovnik in škof. Moram vam služiti. Ampak to je dolžnost, ki mi prihaja iz srca, rad jo imam, ker me je tako naučil Gospod. Tudi vi si med seboj vedno pomagajte. Ko si med seboj pomagamo, delamo dobro drug drugemu.
Med obredom umivanja nog naj vsak od nas pomisli: ali sem zares pripravljen služiti drugemu? Pomislimo samo na to. In na to, da je to znamenje Jezusovega ljubkovanja. On je namreč prišel samo zato, da bi nam služil in nam pomagal«, je svoj nagovor sklenil papež Frančišek.
Po nagovoru je umil noge 12 mladim zapornikom različnih veroizpovedi in narodnosti; med njimi sta bili tudi dve dekleti. Vsem je noge tudi poljubil in pokleknil pred njimi.
Ob sklepu svete maše jih je papež še pozdravil v telovadnici; prisotnih je bilo 150 oseb. Takole jim je dejal: »Ne pustite, da vam ukradejo upanje! Pojdite vedno naprej z upanjem!« Mladi zaporniki so papežu podarili lesen križ in klečalnik, ki so ju sami izdelali. Papež pa jim je poklonil pirhe in velikonočne kolače v obliki golobov. Z vsakim je tudi izmenjal nekaj besed.
Pred odhodom je svetega očeta eden od mladih vprašal, zakaj se je odločil, da bo prišel prav v popravni zapor. Papež mu je odgovoril, da mu je želja prišla iz srca. Vprašal je namreč vprašal, kje so tisti, ki bi mu pomagali biti bolj ponižen in služabnik, kot naj bi bil škof. Kje so tisti, ki bi jim bil njegov obisk všeč. Odgovorili so mu, da je to zapor za mladostnike. »Stvari srca ni mogoče razložiti z besedami«, je dejal papež in dodal: »Hvala za vaš sprejem. Molite zame.«
