dr. Ivan Štuhec
Bo epilog v mariborski nadškofiji znan do konca papeževega mandata?
Slovenija | 16.02.2013, 08:42
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je dr. Ivan Štuhec spregovoril o dogajanju v mariborski nadškofiji. Dejal je, da se v stečajih Zvonov 1 in 2 vse bolj kaže politična vpletenost, na vprašanje, kdaj lahko pričakujemo končni epilog vatikanskih kongregacij, ki so pregledovale razmere v nadškofiji, pa odgovoril, da bi se to lahko zgodilo do 28. februarja. V nasprotnem primeru bomo na epilog čakali še vsaj nekaj mesecev.
Dr. Štuhec je komentiral zadnje, sicer neuradne podatke, ki jih je objavil časnik Reporter, kdo so največji kreditojemalci in dolžniki države (SCT, Zvon 1 holding, Energoplan, Vegrad, Primorje, Rešet - Gratel, Merkur, GPG, Sarajevska pivara, Invej in Viator&Vektor). Povedal je, da smo do sedaj bili seznanjeni z dolžniki, kot so Zvon 1, Zvon 2, SCT in Vegrad, sedaj pa se kaže, da ni šlo zgolj za omenjena podjetja. Kljub temu da je bil dr. Štuhec v preteklosti precej kritičen do dogajanja v podjetjih, povezanih z mariborsko nadškofijo, je dejal, da ima argument, ki ga sam imenuje kar neke vrste zagovor. „Namreč, vsa podjetja, v katerih sta bila Zvon 1 ali 2 lastnik, so večinoma še pri življenju. Nobeno še ni propadlo. Prav zaradi tega se mi zastavlja sledeče vprašanje? Ali ni bil politični interes sesuti Zvon 1 in 2, vse ostale pa pustiti pri miru ali za njih celo doseči sanacijo, za cerkveni del pa stečaj?“ Pri slabo banki in državnem holdingu, s katerima po besedah dr. Štuheca rušijo vlado, lahko potegnemo tudi vzporednico z dogajanjem v Zvonovih. „Ugotovimo lahko, da je v ozadju politična igra in da je bila politična odločitev, da morata Zvon 1 in 2 v stečaj. Po mojih informacijah, ki sem jih imel preden je šel Zvon 1 v stečaj, so zelo tehtali tisti, ki so o tem odločali, ali naj se to zgodi ali ne.“ Povedal je, da kljub polovici za in polovici proti stečaju, je na koncu želja po slednjem zmagala. „Zame je zgovorno tudi to, da podjetje T2, ki je bilo eno izmed glavnih podjetij, zaradi katerih se je najemal kredit, še naprej deluje deluje normalno. Tudi druga podjetja, kjer je bil Zvon 1 solastnik, delujejo naprej, zato mislim, da bo pri tej zgodbi treba odpreti vprašanje politične odgovornosti, ki je botrovala temu, da se je tako imenovano necerkveno premoženje obravnavalo zelo drugače od tistih, ki se jih je varovalo in se jih še vedno skuša obvarovati.“
Na vprašanje, kako naprej predvsem glede cerkvenega okvirja te zgodbe, je dr. Štuhec odgovoril, da bomo lahko razplet videli ali do 28. februarja, torej pred odstopom papeža Benedikta XVI., ali pa šele pod novim papežem, kar pomeni, da čez nekaj mesecev. „To je problem, s katerim se ukvarja Sveti sedež v zadnjih mesecih. Morda je zadevo načrtoval tako, da bo o teh stvareh odločal ob koncu tega pontifikata, s tem se tudi vsa teža in vso breme ne prenaša na novega papeža, ampak se zadeva, ki ni tako zanemarljiva, razreši. Ob koncu tega pontifikata, torej do 28. februarja, bomo videli, kaj se bo zgodilo, če se ne bo nič, potem to pomeni, da bo zadeva verjetno še kar nekaj mesecev ležala na mizah vatikanskih kongregacij preden bomo prišli do kakršnega koli epiloga.“
Vsak, ki bi v tej situaciji prevzel vlogo mandatarja bi naredil politični samomor
Glede aktualnih političnih razmer pa je dr. Štuhec poudaril, da bi se morale vse politične stranke dogovoriti, katere projekte mora parlament spraviti skozi postopek. Meni, da predvsem tiste, ki so vitalnega pomena za to, da se ohrani gospodarska in politična stabilnost do volitev. „Vsak, ki bi v tej situaciji prevzel vlogo mandatarja ali pa predsednika neke prehodne vlade, bi v bistvu naredil politični samomor.“ Spomnil je na kratko obdobje vlade, ki jo je vodil Andrej Bajuk. Dogodki, ki so jih povzročili tisti, da je vlada padla, so politično gledano storili „popoln samomor“. Vprašal se je ali lahko nekdo, ki nima političnih ambicij, povzroči takšno stanje v državi. „Mislim, da je zelo malo takih ljudi, ki bi šli v tako tveganje.“
Po njegovih besedah se je politična kriza sprožila, ne da bi ljudje načrtovali vsaj nekaj korakov naprej. „Tukaj največjo odgovornost nosi Gregor Virant, ki je na vrat na nos sprožil to politično krizo in sedaj nima izhoda. Preden v državi sprožiš politično krizo, moraš vedeti, kje bo izhod. Vso to iskanje, razprava o takšni ali drugačni obliki vlade kaže, da izhod ni bil vnaprej jasno načrtovan.“ Glede nadaljnjih korakov v politiki dr. Štuhec meni, da imata veliko odgovornost stranki SDS in SD. „To sta dve, lahko rečemo največji in najbolj stabilni stranki. Pozitivna Slovenija namreč sploh ni stabilna stranka, to je združba, ki je nastala okrog osebe Zoran Janković za namene, kako prevzeti oblast po zadnjih volitvah.“
