Papež: naravni moralni zakon temelj pravic in dolžnosti
Svet | 04.12.2012, 13:36 Marjana Debevec
Sveti oče je danes dopoldne v avdienco sprejel okoli štirideset udeležencev plenarnega zasedanja Papeškega sveta za pravičnost in mir. V govoru jim je spregovoril o posameznih, za njihov dikasterij pomenljivih odlomkih iz papeških dokumentov. Najprej je spomnil na besede bl. Janeza Pavla II., da je družbeni nauk sestavni del evangelizacijskega poslanstva Cerkve. Tako ima velik pomen tudi za novo evangelizacijo. Ko sprejmemo Jezusa Kristusa in njegov evangelij, in to ne le v osebno življenje, ampak tudi v družbene odnose, postanemo nosilci takega pogleda na človeka, njegovo dostojanstvo, njegovo svobodo in odnosnost, ki je zaznamovan s transcendenco, tako v horizontalnem kot vertikalnem smislu.
Pravice in dolžnosti, je nadaljeval papež Benedikt XVI., so v prvi vrsti odvisne od naravnega moralnega zakona. Tega pa je Bog zapisal v zavest vsake osebe. Čeprav je obramba človekovih pravic v našem času zelo napredovala, današnja kultura vseeno očitno teži k razvrednotenju človeka. Smatra ga kot bitje, ki nima stalne osnovanosti. To bitje je tudi pogosto izolirano od drugih, saj je ravnodušno do odnosa z Bogom, ki je izvor vseh drugih odnosov. Po eni strani se tako še vedno razglaša dostojanstvo osebe, po drugi pa nove ideologije širijo pojmovanje podrejenega delavca in njegovega dela kot manjše dobrine in tako spodkopavajo naravne temelje družbe. »V resnici ima človeško bitje, ki je v osnovi transcendentno, z ozirom na druga bitja in zemeljske dobrine primat, ki ga dela odgovornega za samega sebe in za stvarstvo.« Sveti oče je še poudaril, da je prav delo za človeka med temeljnimi dobrinami. Pomembno je za njegovo prilagajanje, socializacijo, oblikovanje družine in prispevanje k skupnemu dobremu in miru.
Nato je papež nadaljeval, da iz nove evangelizacije družbenega lahko izide novi humanizem in prenovljena kulturna ter načrtna zavzetost. Nova evangelizacija lahko pomaga »vreči s prestola« moderne idole in jih nadomestiti s kulturo bratstva in zastonjskosti, s solidarno ljubeznijo. Jezus Kristus je povzel in dopolnil zapovedi z novo zapovedjo: »Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj!« (Jn 13,34) »V tem je skrivnost vsakega družbenega življenja, ki je v polnosti človeško in miroljubno, kot tudi prenove politike in narodnih ter svetovnih institucij.« Že bl. Janez XXIII. je govoril o gradnji svetovne skupnosti, katere oblast bi vodila ljubezen. Natančneje, ljubezen do skupnega dobrega za celotno človeško družino.
Naloga Cerkve zagotovo ni svetovati s pravnega ali političnega vidika glede primerne mednarodne ureditve. Pač pa je njena naloga vsem na odgovornih mestih ponuditi v premislek tista načela, kriterije presojanja in praktične smernice, ki lahko zagotovijo antropološko in etično osnovo za skupno dobro. Pri tem pa se je še potrebno zavedati, je zaključil papež, da se ne sme predpostavljati neke »nadmoči«, ki bi bila v rokah manjšine in bi imela oblast nad vsemi narodi. Nasprotno, vsaka oblast mora biti najprej razumljena kot moralna moč, zmožna, da vpliva z razumom.
Vir: Radio Vatikan
