Škof Glavan: Bog nam je blizu v naši revščini in nebogljenosti

Slovenija | 25.12.2012, 21:23

Novomeški škof Andrej Glavan je pri polnočnici v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Novem mestu dejal, da nas mediji zadnji mesec kar zasipajo s poročili o vstajah z nasiljem, prepirih, napetostih, poročajo o pomanjkanju, lakoti, krivicah, brezposelnosti in s tem ustvarjajo vtis, kot da že povsod vlada popolna tema. „A nocoj naj bi sredi strahov in teme vsi prisluhnili oznanilu angelov: Ne bojte se,“ je poudaril škof Glavan.

„Sredi duhovne in moralne zmede in teme naj nas ta vesela in radostna vest še bolj prevzame. Od tega bogoslužja naj bi odšli veseli in obogateni, razsvetljeni s spoznanjem, da nam je Bog blizu v naši revščini in nebogljenosti po Jezusu Kristusu, rojenemu v Betlehemu, saj je tudi on postal ubog med ubogimi in nebogljenimi pastirji; Da nam je Bog blizu sredi največje življenjske teme, zato vsaka naša noč lahko postane v moči te vere sveta in razsvetljena,“ je dejal.

Škof Glavan je ob koncu poudaril, da nekatere osebne stiske morda ne bodo nič manjše, a naj nas napolnjujeta vera in gotovost, da je z nami Gospod, ki nam ga je prav božična noč poklonila kot enkratnega prijatelja, sopotnika in spremljevalca v življenju.

Nagovor škofa Glavana objavljamo v celoti

Oznanilo nocojšnje polnočne pastirske maše se je začelo z besedami: »Ljudstvo, ki je hodilo v temi, je zagledalo veliko luč, nad prebivalci v deželi smrtne sence je zasijala svetloba.« (Iz 9,1). Ta prerokba je vedno aktualna in se uresničuje vsako leto v tej sveti božični noči, ko nam Bog sam prihaja naproti v našem tavanju sredi socialnih in duhovnih stisk. Veliko je te teme v svetu in tudi pri nas. Zadnji mesec nas kar zasipajo s poročili o vstajah z nasiljem, prepirih, napetostih. Mediji poročajo o pomanjkanju, lakoti, krivicah, brezposelnosti in s tem ustvarjajo vtis, kot da že povsod vlada popolna tema. Zares, tudi pri nas, ne le v svetu, je veliko stisk, družinskih in osebnih, ko so ljudje brez rednih vsaj skromnih dohodkov. Med nami so tudi bolni, osamljeni, ki imajo občutek, da jih nihče nima rad in da nikomur niso potrebni.

Dragi bratje in sestre! Nocoj naj bi sredi strahov in teme vsi prisluhnili oznanilu angelov: »Ne bojte se. Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod.« (Lk 2,10).

Letos, v letu vere, naj nas sredi duhovne in moralne zmede in teme ta vesela in radostna vest še bolj prevzame. Od tega svetonočnega bogoslužja naj bi odšli veseli in obogateni, razsvetljeni s spoznanjem:

- Bog nam je blizu v naši revščini in nebogljenosti po Jezusu Kristusu, rojenemu v Betlehemu, saj je tudi on postal ubog med ubogimi in nebogljenimi pastirji;

- Bog nam je blizu sredi največje življenjske teme, zato vsaka naša noč lahko postane v moči te vere sveta in razsvetljena;

- Vera v njegovo bližino je rešitev za človekovo iskanje in vprašanja v vseh okoliščinah;

- Blagor nam, če nam je dana milost uvida, da našo žejo po pravičnosti, sočutju in spoštovanju lahko pogasi le On, ki je prišel na svet, da bi nam s svojim naukom in zgledom pokazal, kje bomo našli polnost življenja;

- Blagor nam, če se bo v nas utrdilo prepričanje, kako prazen in krivičen je svet, če ga gradimo brez Boga in zato brez ljubezni; ker v tem svetu presiti ne vidijo revežev, razen samega sebe.

Prosimo za milost, da bi betlehemska luč vsakega od nas tako razsvetlila, da bi veseli in blagoslovljeni mogli biti prišteti med tiste, ki so to resnično luč sprejeli in dobili moč, da so postali božji otroci.

Prosimo pa tudi za milost, da bi sredi te razbite in razkristjanjene družbe, ki pravi, da so krščanske vrednote pravičnosti, solidarnosti in medsebojnega razumevanja le sanjaštvo in idealizem slepih ljudi, mogli z zgledom evangelizirati. Razsvetljeni z darom vere smo namreč poklicani živeti in pričevati za resnične, trajne in univerzalne vrednote, zlasti z dobroto in poštenjem. Le tako lahko kljubujemo silam teme v nas samih in okrog nas.

Naj na koncu zaželim vsem vam, ki nas je polnočno božično praznovanje zbralo v stolnici, obilo božičnega veselja in upanja, ki raste iz Božje in človeške bližine, še posebej tistim, ki okušate grenkobo sveta. To želim še posebej vsem bolnim, ostarelim in kakor koli preizkušenim. Pustimo, naj luč svete noči razsvetli vse naše noči. Nekatere osebne stiske morda jutri ne bodo nič manjše, a naj nas napolnjujeta vera in gotovost, da je z nami Gospod, ki nam ga je prav božična noč poklonila kot enkratnega prijatelja, sopotnika in spremljevalca v življenju. Amen.