Karadžić: Morali bi me nagraditi
Svet Petra Stopar
Na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije se je začelo sojenje nekdanjemu predsedniku samooklicane Republike Srbske krajine Goranu Hadžiću, istočasno pa se je začel tudi dokazni postopek obrambe Radovana Karadžića. Ta je vse obtožbe zanikal in menil, da bi mu morali namesto obtožnice dati nagrado za vse, kar je dobrega storil.
Nekdanji vodja bosanskih Srbov je obtožen genocida, zločinov proti človečnosti in kršitev pravil vojskovanja v Bosni in Hercegovini med letoma 1992 in 1995. Za predstavitev dokazov je sodni senat Radovanu Karadžiću odobril 300 ur, kolikor jih je imelo na voljo tožilstvo.
Obtoženi je ob zavrnitvi vseh točk obtožnice zatrdil, da je naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil vojno in zmanjšal trpljenje ljudi. „Namesto, da me obtožujete dogodkov v državljanski vojni, bi me morali nagraditi. Zakaj? Za vse, kar sem storil, kar je bilo v moji moči, da do vojne ne bi prišlo,“ je dejal Karadžić in se označil se za „blagega in strpnega moža z veliko sposobnostjo razumeti druge“.
Karadžić je zavrnil očitani mu genocid v Srebrenici leta 1995, ko je dejal, da ne on ne kdo od njegovih znancev nikoli ni niti pomislil na to, da bi zagrešil genocid nad narodom, „v tem primeru nad srbskim narodom, nad rojaki druge vere“.
Prav tako se je danes z nastopom tožilca Douglasa Stringerja v Haagu začelo sojenje Goranu Hadžiću, ki je obtožen zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov v vzhodni Slavoniji v letih 1991-1993. V prvem nastopu pred sodiščem 24. avgusta lani se je Hadžić izrekel za nedolžnega po vseh točkah obtožnice. Tožilec je opisal nekaj incidentov, ki so leta 1991 na vzhodu Hrvaške terjali več deset življenj, in odgovornost zanje pripisal Hadžiću.
