Turčija pozorno bdi nad vsakim korakom Sirije
Svet | 11.10.2012, 10:55 Petra Stopar
Ena od sosednjih držav nemirne Sirije – Turčija, pozorno bdi nad vsako potezo sirskega režima. To dodatno dokazuje ukrep turških oblasti, ki so sirsko potniško letalo sinoči prisilile k pristanku na letališču v Ankari. Zaradi suma, da je na njem nezakonit tovor ali orožje, so turške oblasti letalo preiskale, nato pa mu dovolile nadaljevanje poti.
Na letalu, ki lahko sprejme do 180 potnikov, je bilo zgolj 35 potujočih z dvema članoma posadke in pa tovor. Potovali so iz sirske prestolnice Damask v Rusijo, državo, ki še vedno podpira sirskega predsednika Bašarja al Asada. Turški vojaški letali sta airbus 320 prisili k pristanku zato, ker so oblasti sumile, da sta na letalu orožje in strelivo.
Kot je dejal turški zunanji minister Davutoglu, je bil na krovu nezakonit tovor, ki bi ga bilo treba v skladu s pravili civilnega letalstva prijaviti. Dodal je, da je vsak prevoz orožja s strani režima, ki izvaja nasilje nad prebivalci, skozi turški zračni prostor, „nesprejemljiv“. Drugih podrobnosti o sumljivem tovoru ni navedel.
Po poročanju medijev naj bi bila na krovu vojaška komunikacijska oprema za al Asadov režim. Po varnostnem pregledu v Ankari je letalo dobilo dovoljenje za nadaljnjo pot v Moskvo.
Nad stanjem v Siriji resno zaskrbljena tudi sirska pravoslavna Cerkev
Pravoslavni škof v Alepu Mar Gregorios Ibrahim je pozval h konkretnim diplomatskim pobudam v odgovor na naraščajoče nasilje. Za katoliško agencijo Fides je dejal, da se položaj na območju slabša in predlagal, naj v tem času neodzivnosti zahodnih sil Sveti sedež ali Skupnost svetega Egidija skušata podati načrt, ki bi uresničil pozive papeža Benedikta XVI. med njegovim nedavnim apostolskim obiskom v Libanonu.
Sirski pravoslavni škof je nato opisal položaj v Alepu, ki ga „ves dan pretresajo eksplozije“. Ker je v bližini utrdba uporniške vojske, je po njegovem nemogoče, da bi odprli šole ali izvajali verska bogoslužja. Edina, ki jih po krščanskih cerkvah še poznajo, so pogrebi.
Mar Gregorios je ostro obsodil krog nasilja med Sirci ter dejal, da je „pobijanje lastnih bratov in sester zlobno, sramota pred očmi vsega človeštva“. Škof je priznal, da so kristjani vpleteni v krog konflikta na različne načine. Ve, da so med njimi oporečniki in podporniki režima, vendar ne more potrditi, ali so tudi oni vzeli v roke orožje. Druga možnost pa je po njegovem beg, a čeprav so mnogi zbežali iz Alepa, škof sam tega ne namerava, saj vztraja, da „mora ostati z ljudmi“.