Bo veto na zakon o slabi banki vplival na prodajo državnih obveznic?
Slovenija
Državni svet je izglasoval odložilni veto na zakon o ukrepih za stabilnost bank, ki predvideva ustanovitev tako imenovane slabe banke. Državni zbor bo moral o njem odločati še enkrat, a zdaj bo morala zanj glasovati absolutna večina poslancev, torej 46. Nad zakonom v primeru vnovične potrditve v parlamentu visi tudi grožnja z referendumom. Obvestilo o pobudi za vložitev zahteve za razpis referenduma o tem vprašanju so predsedniku državnega zbora vročili predstavniki Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije. Da je to nedopustno, meni minister za gospodarstvo Radovan Žerjav. Premier Janez Janša pa je prepričan, da s tem v svet pošiljamo napačne signale.
Žerjav pojasnjuje, da je sanacija bančnega sistema ključen vzvod za spodbuditev gospodarske rasti. "Brez sanacije bančnega sistema, brez realizacije programa, ki si ga je vlada zadala po dolgotrajnem usklajevanju, tudi z opozicijo, preboja gospodarske rasti oziroma spremembe trenda navzgor preprosto ne bo," je bil jasen. Gospodarski minister zato ne razume, da se pri pomembnem projektu tako lahkotno uporablja najbolj radikalne prijeme za rušitev. "Mislim, da je rožljanje z referendumi na temo zakona o sanaciji bančnega sistema, nedopustno," je dodal.
Premier glavni razlog za blokado vidi v političnih kalkulacijah. "Tukaj so sindikati samo lutka, s katero upravlja nekdo drug," je Janša dejal v pogovoru za Televizijo Slovenija. "Sicer pa je v ozadju strah tistih, ki so odgovorni, da je prišlo do ropa tisočletja v slovenskem bančnem sistemu, da se te njihove odgovornosti ne bi ugotavljalo," je prepričan. Vlaganje pobud za referendume o pomembnih vprašanjih po njegovem finančnim trgom, ki spremljajo, kaj se dogaja v državi, od katere naj bi kupili obveznice, pošilja negativne signale. "Ta timing ni slučaj. Nekdo želi, da bi se ta stvar zrušila že letos," je še poudaril Janša.
Kritiki ustanovitve slabe banke so pred državnimi svetniki med drugim ponavljali, da bi zakon, ki to omogoča, povzročil velikanski moralni hazard. A ekonomist Igor Masten jih poziva, naj predlagajo drugo rešitev. Ob tem je za časopis Delo opozoril, da so po pravnem redu Evropske unije nove dokapitalizacije, ki jih kot možnost omenjajo nekateri, nedovoljena oblika državne pomoči. Kot še dodaja, bi nespoštovanje teh pravil vodilo v uničenje slovenskih finančnih ustanov.
