Arhar, Brščič in Šircelj o slovenskem bančništvu

Slovenija | 02.10.2012, 11:21

Ocena razmer v slovenskem bančnem sistemu je bila v ospredju zadnje okrogle mize Zbora za republiko v Ljubljani. O tem so govorili direktor Združenja bank Slovenije France Arhar ter ekonomista Bernard Brščič in Andrej Šircelj, slednji tudi poslanec SDS-a. Arhar je prepričan, da je osnovni problem nezaupanje.

Da državne banke že dolgo ne ustvarjajo dobička, je opozoril Šircelj ter obenem omenil še kapitalsko neustreznost in veliko slabih terjatev. Brščič medtem poudarja, da ne gre za sistemsko bančno krizo, ampak krizo državnega bančništva, v ozadju katere je sistemska korupcija v Novi Ljubljanski banki. Kot dodaja, Nova KBM in Abanka zanjo ne zaostajata zelo. Vsi trije so predstavili tudi nekaj rešitev za izhod iz krize.

Arhar je najprej orisal naš bančni sistem. Vanj je vpetih 22 bank, njihova lastnina je heterogena. "Največji lastnik slej ko prej ostaja država, nato tuje fizične in pravne osebe ter seveda domače fizične in pravne osebe," je pojasnil. Tri največje banke v Sloveniji imajo 45-odstotni tržni delež in so trenutno v najtežjem položaju. Kriza po Arharjevih besedah Slovenije ni udarila s tako intenziteto kot drugod, a se je počasi pomikala proti realnemu sektorju. V zadnjih štirih letih se je s slabšanjem rezultatov vsega gospodarstva slabšala boniteta dolžnikov "in, kar je še slabše, boniteta države". Sledila je grška kriza, zaupanja ni več. A prav to, pojasnjuje Arhar, je ključno v poslovanju med bankami. "Danes, tudi pri diskusijah o bančni uniji, nihče ne govori o tem, kako naj bi bile te banke profitabilne. Govori se le o tem, koliko kapitala več naj bi imele, da bi bile bolj varne. Kje bomo našli lastnike, da bi vlagali v banke, da bi imeli negativni donos na kapital, da bi imeli simboličen donos na kapital? Kdo bo vlagal v take banke?"

Šircelj se je osredotočil na slabe terjatve, ki jih imajo tri največje slovenske banke, ki so državne oziroma paradržavne. Po njegovih besedah gre za nekaj milijard. "Slabe terjatve lahko pridejo zaradi svetovne situacije ali zaradi napak ljudi, ki so tam odločali," je dejal. Kot je pojasnil, obstaja več modelov, kako rešiti problem. V osnovi se razlikujejo v tem, ali to storiti znotraj ali zunaj banke. Ob tem je dodal, država ni nikoli omejevala bank, da bi slabe terjatve reševale same. "Državne banke tega niso naredile, niso aktivno pristopile k temu." Pri reševanju slabih terjatev, ki bi se zgodila znotraj bank, je lažje skriti odgovornost, prav tako je veliko slabši nadzor nad denarjem. Zato predlog zakona, o katerem odloča državni zbor in bo uvedel družbo za upravljanje terjatev, sloni na zunanjem modelu. "Prvič gre za to, da se preseže tako imenovani kreditni krč, drugič za to, ker se je ugotovilo, da sama dokapitalizacija ne bo dovolj, tretjič tudi, da se ugotovi odgovornost za tiste kredite, ki so bili narejeni iz malomarnosti ali na podlagi katerih koli drugih povezav, skratka, kjer se niso držali bančnih pravil." Banke bo vseeno treba še dokapitalizirati, a v manjšem znesku. Šircelj na poti k sanaciji bančnega sistema vidi tudi spremembe nadzora v bankah njihovo drugačno upravljanje. "Žal se moramo tako naučiti, da bo treba v prihodnje v bančnem poslovanju in na ostalih področji v državi spremeniti videnje, poslovne politike, moralne in etične norme ter seveda tudi strategijo," je še menil.

Da so ključni problem slovenskega bančništva politični krediti v državnih bankah, je medtem poudaril Brščič. "Politični kredit je kredit, ki je načeloma neustrezno zavarovan, kjer pri njegovem odobravanju igra instrumentalno vlogo politika prek formalnih in neformalnih vzvodov izvajanja oblasti, trdim tudi, da je pri teh kreditih pogosto bil v ozadju namen, da se niti ne poplačajo," je pojasnil. Ker v Sloveniji po njegovem nimamo sistemske bančne krize, se mu ustanovitev slabe banke ne zdi nujna, a pozdravlja jo, ker je eden njenih ključnih elementov ugotavljanje odgovornosti. "Pošteno bi bilo, da bi proces sanacije izkoristili za to, da se ugotavlja subjektivna odgovornost tistih, ki so povzročili to katastrofalno stanje v bančništvu." Brščič je prepričan, da je samo s sankcioniranjem odgovornih mogoče zagotoviti politično vzdržnost. "Ljudje imajo dovolj, da se davkoplačevalski denar meče skozi okno, da se gradijo faraonski projekti, kot je ljubljanski stadion, ki nimajo finančne osnove," je dodal.

Arhar se z njim ni povsem strinjal. Kot je dejal, niso vsi krediti politični. Po njegovem so najprej odgovorni lastniki. "Lastniki so alfa in omega," je bil jasen. Ob tem je omenil tudi tuje partnerje naših državnih bank in njihovo vlogo. "Nikogar ne zagovarjam. Ne strinjam pa se s prikazovanjem, da je vse črno."

Arhar, Šircelj in Brščič so se prav tako dotaknili zasebne lastnine. Poudarili so, da je treba ovrednotiti nacionalni interes in nato zapreti knjigo o njem. Šele nato se obeta izboljšanje razmer.