Ribal al Asad
Ribal al Asad: Sirska vojna lahko zajame vso regijo
Svet | Petra Stopar
Nasilje v Siriji se nadaljuje, vsak dan ugasne več nedolžnih življenj. Predstavnik sirske opozicije Ribal al Asad svari, da mora svet skupaj pritisniti tako na sirski režim kot opozicijo, da uresničita mirovni načrt Kofija Annana. Meni, da se mora militarizacija konflikta končati, ali pa bo vojna zajela celotno arabsko regijo in terjala morda milijone življenj.
Ribal al Asad, sicer bratranec sirskega voditelja Bašarja al Asada, a pripadnik opozicije, se je mudil v Sloveniji na Strateškem forumu Bled. Vodi opozicijsko Organizacijo za demokracijo in svobodo v Siriji, ob tem pa se istočasno otepa očitkov na račun svojega očeta Rifata al Asada, ki da je kriv za smrt na desettisoče Sircev. Rifat je bil, preden je bil leta 1984 izgnan iz države, ker naj bi skušal prevzeti oblast, visoko v sirski vojski. Mnogi mu očitajo, da je odgovoren za pokol v Hami leta 1982, ko naj bi sirske sile pod njegovim poveljstvom v zatrtju vstaje pobile med 20.000 in 40.000 sunitov. A Ribal očitke na račun svojega očeta zavrača. Kot zatrjuje, si je Rifat prizadeval za več demokracije v Siriji in je zato nasprotoval bratovemu režimu ter bil izgnan. V času pokola v Hami naj bi poveljeval enoti 569, ki je bila odgovorna za varovanje predsednika in ga v Hami sploh ni bilo, saj ni smel zapustiti prestolnice, trdi.
Kot pojasnjuje Ribal, se je vstaja v Siriji začela podobno kot v vrsti drugih arabskih držav, z željo po spremembah, svobodi, dostojanstvu, blaginji. Uprli so se Sirci z vseh delov države in različnih etničnih in verskih skupin. Sirski režim tega ni mogel dojeti, poleg tega si takšne vstaje ni mogel privoščiti. Namesto reform se je odločil, da vstajo militarizira. Preko varnostnih služb je začel oboroževati posamezne skupine iz opozicije. In, kot pravi, režim ne more obstati brez oborožene opozicije.
Druge države v regiji so padle v to past režima, vključno s Savdsko Arabijo in Katarjem, ocenjuje Bašarjev bratranec. „Mirovni načrt so podcenjevale vpletene strani in države, ki niso delovale v dobri veri. Teden dni zatem, ko se je mednarodna skupnost o načrtu dogovorila, sta Katar in Savdska Arabija začela oboroževati svobodno sirsko vojsko in opozicijo. To pa je vodilo h katastrofalnemu stopnjevanju konflikta. Sam sem se z načrtom popolnoma strinjal, ne vem pa, kako dobro so se po njem zgledovale ZDA, Velika Britanija in večina Evrope. Žarek upanja je nedavno prišel s strani ameriške državne sekretarke Hillary Clinton, ki je države posvarila, naj v Sirijo ne pošiljajo džihadistov, kar je točno to, kar počneta Katar in Savdska Arabija,“ je dejal v razpravi na strateškem forumu.
Namesto, da bi ohranili vstajo mirno, sta ti državi začeli oboroževati opozicijo, pošiljati v Sirijo borce ter ustanavljati televizijske postaje, s katerimi podpihujeta versko sovraštvo v Siriji in pozivajo k uničenju alavitov. To pa je le opravičilo režimu, da se še močneje bori, poleg tega pa Sirijo, ki prej ni bila zelo verna in sektaško razdeljena, spreminjajo v takšno, dodaja al Asad. Sirski aktivist ob tem poziva k ustavitvi tega, tudi zato, ker Sirija ni edina država v regiji s sektami, vse druge imajo podobne težave. „Sirski konflikt se je razširil v Libanon in Turčijo. Tragični neuspeh mirovnega načrta Kofija Annana govori sam zase.“
Vsa mednarodna skupnost bi morala sesti skupaj, pritisniti na režim in opozicijo ter zahtevati, da stopita skupaj in uresničita Annanov načrt, predlaga Ribal. Obenem je treba poenotiti opozicijo in v to vključiti vse opozicijske skupine - ne pa tako kot sedaj, ko se kot predstavnica sirskega naroda prodaja ena sama skupina iz diaspore, Sirski nacionalni svet, ki je v resnici malce zamaskirana Muslimanska bratovščina in nikakor ne predstavlja volje Sircev.
