Žerjav: Ključna teža tretjega paketa na urejanju trga dela in pokojninski reformi

Slovenija | 14.09.2012, 21:29

Ključna teža tretjega paketa ukrepov za spodbujanje gospodarstva, ki ga je v četrtek potrdila vlada, je po besedah gospodarskega ministra Radovana Žerjava na urejanju trga dela in pokojninski reformi, pomembna je tudi sanacija bank. Paket med drugim zajema spremembe 21 zakonov in prinaša 155 rešitev.

"Gre za enega od najpomembnejših strateških dokumentov, ki predstavlja program dela vlade do konca leta," je dejal minister Žerjav. Paket zajema 21 zakonov in 12 podzakonskih aktov, 10 strateških dokumentov in pet finančnih instrumentov. Spremembe vključujejo področja delovnopravne zakonodaje, bančnega sistema, poslovnega okolja ter kmetijstva, okolja in prostora; predvidenih je skupno 155 konkretnih rešitev.

Žerjav je dejal, da je zanj kot gospodarskega ministra to eden ključnih paketov, "da se soočimo s togim trgom dela in odgovorimo na potrebe slovenskega gospodarstva, predvsem v smeri ustvarjanja konkurenčnejšega poslovnega okolja".  Kot ključni del paketa je navedel reformo trga dela, ki zajema prenovo zakona o delovnih razmerjih, novelo zakona o urejanju trga dela in, dodatno, novelo zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ter pokojninsko reformo. Zakoni so vezani na socialni dialog in minister upa, da bodo pogajalske strani uspele najti kompromise.

Drugi sklop paketa je vezan na sanacijo in stabilizacijo bančnega sistema. Med drugim vsebuje zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki predvideva ustanovitev sklada za reševanje slabih naložb bank, zakon o Slovenskem državnem holdingu in novelo zakona o bančništvu. Slednja bo vzpostavila "poseben režim pravnih ukrepov Banke Slovenije za reševanje težav, s katerimi se sooča bančni sistem", s čimer naj bi uvedli spremembe pri nadzoru bank.  "Brez rešitve bančnega sistema in reform - če pustimo ob strani projekte, ki jih vlada sama ne more izpeljati - tudi preostali ukrepi ne bodo imeli pravega učinka," je ocenil Žerjav.

Tretji sklop je po ministrovih pojasnilih namenjen izboljšanju poslovnega okolja, ki predvideva spremembe številnih zakonov.  Na davčnem področju bodo med drugim uvedli objavo davčnih neplačnikov, katerih davčni dolg presega 5000 evrov in s plačilom zamujajo 90 dni ali več. S spremembo zakona o dohodnini bodo upoštevali predlog obrtne zbornice "vsak račun šteje", pri zakonu o davku na dohodek pravnih oseb bodo zvišali limit prihodkov iz opravljanja dejavnosti za vstop v pavšalno obdavčitev.  Pri davku na dodano vrednost (DDV) bodo med drugim poenostavili plačilo DDV pri uvozu. Uvozniki morajo sedaj načeloma takoj ob uvozu plačati DDV, povrnjenega pa lahko dobijo šele v mesecu po poročanju, tako da morajo ta plačila sami financirati. V prvem koraku bi bil proračunski izpad zaradi sprememb 65 milijonov evrov, pravi minister. Predvideno je znižanje trošarine na zemeljski plin za podjetja za polovico, s čimer bodo pomagali industrijskim objektom in družbam, ki jim je zemeljski plin pomemben strošek.

Na področju gradnje in urejanja prostora bodo v en predpis združili zakone o urejanju prostora, o prostorskem načrtovanju in o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Cilj je med drugim poenostaviti postopke izdaje gradbenih dovoljenj. Minister pri tem poudarja spremembe pri komunalnem prispevku, ki da je trenutno resna ovira za investicije, saj v nekaterih primerih presega 20 odstotkov njene vrednosti.

Glede izvajanja javnih infrastrukturnih projektov pričakujejo, da bodo do konca leta dokončali devet državnih prostorskih načrtov in en državni lokacijski načrt, med njimi za hidroelektrarno Mokrice in daljnovod Brestanica-Hudo.

Pri kmetijstvu je med drugim predvideno hitrejše umeščanje objektov za kmetijsko dejavnost v prostor ter sofinanciranje zaposlovanja pri organizatorju skupnega trženja za primarne pridelovalce.

Pri igrah na srečo je predvideno znižanje predpisanega deleža države in lokalnih skupnosti v koncesionarjih na okoli 25 odstotkov, s čimer želijo omogočiti vstop zasebnih vlagateljev.

Predvidena je deregulacija obrtnih dejavnosti, ki bodo regulirane tam, kjer je utemeljen razlog in javni interes, je dejal minister.

Med strateškimi dokumenti je minister izpostavil pripravo slovenske industrijske politike, ki bo vsebovala usmeritve v povezavi s naslednjo finančno perspektivo, in sicer usmerjanje razvoja gospodarstva na perspektivna področja, podporo novim inovativnim podjetjem, spodbujanje prestrukturiranja podjetij in izboljšanje poslovnega okolja.

V načrtu je tudi objava mednarodnega razpisa za koncesijo za avtoceste, s katerim želijo preveriti možnost, ali bi bil kdo pripravljen prevzeti koncesijo, pri čemer bi država pridobila denar za izgradnjo manjkajočih pomembnih cestnih povezav. Minister je dejal, da interes je, več pa ni želel razkriti, tako tudi ni komentiral neuradnih informacij o dogovarjanju z avstralskim podjetjem.

Med finančnimi instrumenti je v načrtu sofinanciranje univerzitetnih inkubatorjev, podpora točkam VEM in omogočanje mikro kreditov za mala podjetja.