Štoka zadovoljen s prvim sestankom omizja za Slovence v Italiji
Slovenija
V Rimu se je včeraj prvič sestalo omizje za slovensko manjšino v Italiji. Predstavniki italijanske vlade, dežele Furlanije Julijske krajine in slovenskih manjšinskih organizacij so se najprej lotili vprašanja državnih prispevkov za te organizacije, razpravljali so tudi o usodi Primorskega dnevnika. Na naslednji seji, ki naj bi bila že prihodnji mesec, bo omizje razpravljalo o šolski problematiki, na dnevnem redu bo tudi vprašanje volilne zakonodaje.
Na sestanku v italijanski prestolnici je bil tudi predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka. "Odkar imamo zaščitni zakon, to je od leta 2001, je prvič prišlo do ustanovitve tega omizja za slovensko narodno skupnost oziroma za slovensko manjšino v Italiji. Že iz tega vidika se mi zdi zadeva tudi zgodovinsko gledano zelo zanimiva in vsestransko spodbudna," je povedal Štoka v pogovoru za naš radio.
Kot je dodal, so manjšinske ustanove prejele zagotovila, da bo italijanska vlada v kratkem izplačala prvi obrok sredstev iz sklada omenjenega zakona. Gre za 2,8 milijona evrov. Usoda ostalih 2,5 milijona evrov, ki so zapisani v proračunu za prihodnje leto, je še negotova. "Mi se zavedamo velike gospodarske krize, ki je nad nami. A kot narodna skupnost smo podvrženi mednarodnim pogodbam, evropskim konvencijam. Vsa Evropa gleda, da v tej krizi ne oškoduje narodne skupnosti. Mislim, da tudi mi ne bomo smeli utrpeti velike škode."
Omizje je bilo skoraj soglasno, da je treba zaščitni zakon nekoliko izboljšati in v njem med drugim opredeliti bolj točne pogoje glede financiranja slovenske narodne skupnosti v Italiji oziroma njene organiziranosti. Prav tako so se predstavniki vlade, dežele Furlanije Julijske krajine in manjšin strinjali glede reševanja tiska - ne le Primorskega dnevnika, ampak vseh manjšinskih časopisov, dnevnikov, tednikov, kot je Naš glas, in štirinajstdnevnikov. "Mislim, da bo to omizje tudi v prihodnje skušalo reševati probleme znotraj manjšine Slovencev v Italiji, ki jih je kar nekaj in jim moramo priti do dna. Nemogoče je, da se kar naprej sklicujemo na dobro voljo. Treba je postaviti zelo jasne norme in zahteve," je še poudaril Štoka.
