Trontelj: Slomšek je izjemno svetla osebnost v zgodovini Slovencev

Slovenija | 20.09.2012, 00:27

Blaženi Anton Martin Slomšek je izjemno svetla osebnost v zgodovini Slovencev. Med dobrinami njegove zapuščine je vzgajanje rodov Slovencev v spoštovanju večnih vrednot, ki veljajo celo širše kot vrednote krščanstva, je na sinočnji slavnostni akademiji „Čujte zvoniti“ v Mariboru ob 150. obletnici smrti škofa Slomška povedal akademik dr. Jože Trontelj.

V sklopu Slomškovega leta, ki poteka od 26. novembra 2011 do 25. novembra 2012, pod geslom Svetost prenavlja svet, se je v petek v stolni cerkvi v Mariboru začela devetdnevnica pred praznikom blaženega Antona Martina Slomška. Molitveni uri na Slomškovem grobu vsak večer ob 19. uri sledi sveta maša. V Mariboru bo slovesno tudi na Slomškovo nedeljo, 23. septembra, ko bodo relikvije blaženega škofa prinesli na trg pred stolnico in praznovanje sklenili s sveto mašo ob 16. uri. Tudi v ponedeljek, 24. septembra, ko je god blaženega Slomška, bodo maše po prazničnem razporedu. Sinoči so v Veliki dvorani SNG v Mariboru pripravili svečano akademijo z naslovom Čujte zvoniti. Slavnostni govornik je bil akademik dr. Jože Trontelj, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V svojem nagovoru je spregovoril o pomenu dobre vzgoje za prihodnost naroda. Sedmi Slomškov naslednik nadškof Marjan Turnšek pa je dejal, da je Slomšek v tem trenutku med nami živ. „Živa je njegova misel in beseda,“ meni nadškof.

Slovesnosti v SNG Maribor, ki sta jo prenašala Radio Maribor in Radio Ognjišče so se poleg akademika Trontlja in nadškofa Turnška udeležili še šesti Slomškov naslednik upokojeni nadškof Franc Kramberger, ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, celjski škof Stanislav Lipovšek, murskosoboški škof Peter Štumpf, novomeški škof Andrej Glavan in upokojeni pomožni škof Jožef Smej. Prisotni so bili tudi predstavniki drugih Cerkva, med njimi evangeličanski škof Geza Erniša. Vlado Republike Slovenije sta na prireditvi zastopala podpredsednica vlada in ministrica Ljudmila Novak ter državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Aleksander Zorn. Prisotno so bili tudi številni drugi predstavniki javnega življenja, dekani, duhovniki, redovniki in redovnice, akademije pa so udeležili še mnogi, ki cenijo zapuščino bl. Slomška.

Dr. Trontelj: Blaženi Anton Martin Slomšek bi z vsemi podrobnostmi današnjega sistema vrednot morda ne bil zadovoljen

Dr. Trontelj je Slomška opisal kot izjemno svetlo osebnost v zgodovini Slovencev. Izpostavil je njegovo spoštovanje večnih vrednot, ki veljajo celo širše kot vrednote krščanstva, saj so bolj ali manj univerzalne. „Že dolgo ni bilo na naših tleh dobe, ko bi bile te vrednote potrebnejše, ko bi bilo bolj nujno, da jih ponovno vzamemo kot vodilo pri naših izbirah in odločitvah,“ je poudaril Trontelj. Po njegovih besedah je Slomšek bolj kot današnji Slovenci razumel pomen moralnih vrednot za blaginjo naroda in to več kot sto let pred škodljivo teorijo o prednostih permisivne vzgoje. „Ameriški pediater dr. Benjamin Spock, ki so mu pripisali to zablodo, je opozoril, da je bil napačno razumljen, a škoda je bila storjena, zmotni nauk se je prijel in ostaja med nami. Mnogi pa so se na podlagi bolečih izkušenj že zavedeli: otroci morajo spoznati, do kod segajo meje dopustnega. Seveda se pouk lahko opravi z ljubeznijo, brez nepotrebne trdote in brez rušenja otrokovega dostojanstva. Tako razumemo tudi Slomškovo šibo – kot obzirno opozorilo, ne kot napad na integriteto otrokove osebnosti. Danes se ne zatekamo več h grožnjam telesne kazni, opozorila imajo drugo obliko, potreba po njihovi dosledni rabi pa ostaja“, je poudaril dr. Trontelj. Permisivna vzgoja po njegovih besedah že sama po sebi napeljuje k večji sebičnosti in šibkejšemu čutu odgovornosti, k brezobzirnemu širjenju osebnih svoboščin na škodo drugih. „Nedvomno ima dolgoročne splošne slabe učinke na družbo“, je dodal.

Še večjo škodo pa je po besedah dr. Jožeta Trontlja ustvarilo prepričanje, da pouk o etičnih vrednotah ne sodi v šole, ker morajo šole ostati vrednotno nevtralne. Vrednotna nevtralnost je namreč po njegovem prepričanju nesmiselna puhlica. „V resnici je prišlo do izrinjenja vzgojnih vsebin iz šol. Ni treba razlagati, kaj je to pomenilo za generacije naših otrok in mladostnikov. Dobri zgledi, podprti s pravo besedo, so nujni, ob njih se oblikuje osebnost mladostnika. Če tega ni, če vzgojne spodbude ne pridejo ob pravem času, se zrela, odgovorna osebnost ne bo nikoli razvila,“ je dejal dr. Trontelj, ki je prepričan, da škode ne trpi samo prizadeti, ampak še bolj ljudje okrog njega. „Tudi to škodo bi bilo mogoče preprečiti, če ne bi zavrgli modrosti starega učitelja. Slovenija ni edina država z usodnimi posledicami napačno pojmovane ideološke nevtralnosti šole. Prav zdaj jo po dolgem času – ob aplavzu velike večine prebivalstva – skuša popraviti Francija.“

Ob tem je dr. Trontelj spregovoril o svoji nedavni udeležbi na zasedanju Mednarodnega odbora za bioetiko pri Unescu, ki je za to področje v svetovnem merilu najuglednejše telo. UNESCO je sprejel stališče, da je med prvimi nalogami v današnjem svetu ponovna vzgoja ljudi v etičnih vrednotah. „Znanost, tehnologija in razvoj človeške družbe na temelju liberalne ekonomije so nas pripeljali v skoraj nerešljive težave. Mnogi vidimo edini izhod v vrednotni preobrazbi globalne družbe. Tu naj bi ponovno prišlo do veljave človeško dostojanstvo skupaj z ostalimi ključnimi univerzalnimi vrednotami,“ je poudaril Trontelj. UNESCO je po njegovi besedi etiko vzel kot svojo prvo prioriteto. Zaradi globalne gospodarske krize uvaja letos izjemno ostre varčevalne ukrepe. Vrsta programov bo skrčenih ali ukinjenih, je povedal dr. Trontelj. Programi etike pa so prav zdaj prejeli celo dodaten denar iz rezervnega sklada za nujne ukrepe. „To moramo razumeti kot pomembno sporočilo državam sveta o izrednem svetovnem položaju, v katerem je nujno potrebno na novo premišljeno etično ukrepanje. To sporočilo države razumejo, kljub velikanskim medsebojnim razlikam v kulturah, religijah, družbenih sistemih, stopnjah razvitosti in materialne blaginje. Edino upanje za preživetje sedanje civilizacije je, da se te velikanske razlike zmanjšajo, ne več toliko s pomočjo znanstvenega in tehnološkega razvoja ali tržnega gospodarstva, ampak predvsem prek vse večjega sprejemanja in zbliževanja etičnih vrednot,“ je dejal.

Blaženi Anton Martin Slomšek z vsemi podrobnostmi današnjega sistema vrednot morda ne bil zadovoljen, je prepričan dr. Trontelj. „Svet je danes res precej drugačen, ko je bil pred več kot poldrugim stoletjem. Tako so tudi pritiski na tradicionalne vrednote drugačni, predvsem so mnogo močnejši. Ko bi bil Slomšek danes med nami, bi ga hudo skrbeli. Tem bolj pa bi bil vesel vse večjega splošnega priznavanja nujnosti, da se etične vrednote uveljavijo bolj kot kadar koli v preteklosti in da se uveljavijo globalno. V tem bi skupaj z nami videl upanje, da jih bomo v večji meri sprejeli tudi Slovenci“, je še poudaril dr. Trontelj.

Nadškof Turnšek: Slomšek je živ s svojim življenjskim optimizmom, ki ni klonil niti pred najtežjimi izzivi življenja

„Smo v večeru dneva, ko je pred 150-leti Slomšek sklenil svoje zadnje duhovne vaje v Rogaški Slatini pet dni pred smrtjo, in dneva, ko ga je zdaj tudi že bl. papež Janez Pavel II. pred 13-leti razglasil za blaženega,“ je v začetku nagovora dejal nadškof Marjan Turnšek. Dodal je, da je Slomšek v tem trenutku med nami živ. „Živa je njegova misel in beseda, ki ohranja v mnogih poudarkih svojo aktualnost; živa so tudi njegova dejanja, ki ga ohranjajo med nami kot enega največjih Slovencev v naši zgodovini. Iz kulturnega, narodnega, družbenega in državniškega vidika ostaja tisoče knjig po slovenskih hišah, njegov prenos škofijskega sedeža v Maribor in zaokrožitev novih škofijskih meja tako, da je vanje zajel nad 200.000 Slovencev, med najpomembnejšimi zgodovinskimi dejstvi naše domovine.“ Nadškof Turnšek je nato dejal, da nas jubilejno leto vabi, k trojnemu Slomškovemu sporočilu. „O presežnosti človekovega duha, njegov poudarek o nujnosti moralnega delovanja in klic k podaritvi drugim tudi v delu za skupno dobro. Slomšek je živ s svojim življenjskim optimizmom, ki ni klonil niti pred najtežjimi izzivi življenja, ker je bil s srcem zazrt v večnost in si je ponavljal: „Naj stane kar hoče, nebesa morajo biti naša!“

Mariborski nadškof metropolit je še dejal, da nas letošnje Slomškovo leto, ki je sicer osredotočeno na njegovo zemeljsko smrt vabi k verovanju v večno življenje, ki se ne konča na zemlji. „Bl. Slomšek pričuje: človek je prevelik, da bi mogel sam sebi zadoščati; in premajhen, da bi mogel sam zapolniti svoje hrepenenje.“

Svoj uvodni nagovor pa sklenil z besedami: „Naj nocoj ponovim vsem nam in vsej Sloveniji zadnji Slomškov klic v območje civilne družbe, ki je zadonel iz Maribora v letu 1862 ob 1. obletnici tukajšnje čitalnice, in sem prepričan, da bi ga danes zaradi njegove aktualnosti ponovil: Sloga jači – nesloga tlači!“

Akademija skozi Slomškov in današnji čas

Zgodba akademije ob 150-letnici smrti Antona Martina Slomška, ki jo je režiral David Sipoš, scenarij pa je napisal Aleš Maver, je vodila skozi dva vzporedna časa - čas, ko je Slomšek še živel in deloval med ljudmi ter danes, ko je navzoč le še v spominih. Glavni lik je bil dijak Blaž (Žiga Pirš) , ki ob soočenju z bližajočo se smrtjo svojega dedka (Zvonko Funda) ter nenavadnim dogodkom v stolnici v Mariboru, ko s punco Teo (Ana Ribič) vidita pogreb škofa Slomška, začne spoznavati, kako velik del sebe je pred tem večkrat spregledal. Drama ni le učila, vendar je gledalce in poslušalce večkrat soočila z življenjskimi situacijami, s katerimi se tudi mi srečujemo v vsakdanjem življenju. Igralska zasedba, ki je vključevala še igralce Petra Boštjančiča, Martina Beleta, Martina Potrča in Jano Jereb je na oder slikala koščke življenja iz današnjega in Slomškovega časa in prinašala sporočilo, da je na svetu še vseeno vredno verjeti v kaj več, kot samo to, kar nam je dano videti z očmi.