VIDEO: Papež Benedikt XVI. sklenil obisk v Libanonu - zbirno

Svet | 16.09.2012, 21:15

Papež Benedikt XVI. je sklenil svoje tridnevno in hkrati 24. mednarodno apostolsko potovanje v Libanonu. V nagovoru ob slovesnosti je dejal, da mu je žal, da odhaja iz te dežele. Vsem se je zahvalil, da so ga medse sprejeli kot Petra s toplino, ki je značilna za njihovo kulturo.

Pri tem je posebej omenil bogat in lep mozaik libanonskega naroda, ki je znal Petrovemu nasledniku pokazati svoje navdušenje in svoje posebnosti. Zahvalil se je sestrskim cerkvam in protestanstskim skupnostim, pa tudi muslimanom. “Arabski svet in ves ostali svet je lahko v teh razburkanih časih videl kristjane in muslimane skupaj obhajati mir”, je dejal papež.

Prebivalci Bližnjega vzhoda so že po tradiciji zelo gostoljubni do tujcev, tokrat pa so po papeževih besedah naredili še korak dlje. Njihovo pozornost do Petrovega naslednika je takole opisal: “Primerjamo jo lahko z eno od znanih orientalskih začimb, ki bogatijo okus jedi. Vaša toplina in vaše srce sta v meni vzbudila željo, da bi se spet vrnil med vas.”

Zatem je sveti oče spregovoril še o namenu svojega obiska, ki je bil podpis in izročitev apostolske spodbude Cerkev na Bližnjem vzhodu. Poleg tega pa se je imel možnost srečati z različnimi skupinami. Po njegovih besedah so bili bolj uradni trenutki in spet drugi bolj osebni, drugi močno verski in prepleteni z molitvijo in spet drugi zaznamovani z mladostnim navdušenjem. Zato se je zahvalil za vse, kar je doživel in za vse molitve, ki so ga spremljale.

Les za tempelj, ki ga je dal zgraditi Salamon, je prišel iz Libanona. Cedre iz te dežele so bile tako del Božjega hrama, je poudaril sveti oče. Zato je zaželel, da bi bili današnji Libanonci prisotni v Božjem svetišču. “Naj bo Libanon še naprej kraj, kjer bodo možje in žene živeli v harmoniji in miru drug z drugim, da bi svetu ponudili pričevanje Božjega obstoja, kar je prva tema obravnana na sinodi, hkrati pa bodo ponudili občestvo med ljudmi, ki je druga tema sinode; in to ne glede na njihovo politično ali versko pripadnost”, je zbrane povabil sveti oče.

Boga je prosil, da bi Libanon živel v miru in bi se pogumno uprl vsemu, kar bi ga ogrožalo. Zaželel je, da bi še naprej omogočali pluralnost verskih tradicij in ne bi poslušali glasu tistih, ki bo jo hoteli preprečiti. Libanonci naj bi tudi okrepili občestvo med vsemi prebivalci, ne glede na versko pripadnost, se uprli vsemu, kar bi jih lahko vodilo do needinosti in odločno izbrali bratstvo.

Pot za dosego bratstva pa je po papeževih besedah Marija, ki jo častijo verniki različnih verstev, prisotni v Libanonu. To so izrazili tudi s tem, da so 25. marec razglasili za državni praznik. “Naj vas Devica Marija, katerih veliko svetišč imate v vaši deželi, še naprej spremlja in navdihuje”, je zaželel sveti oče in vsem Libanoncem podelil svoj blagoslov.

Zbirno o papeževem obisku v Libanonu

Petek, 14. september 2012 - Prihajam kot romar miru - Papež je podpisal posinodalno apostolsko spodbudo

Papež Benedikt XVI. je v Libanon prispel v petek, 14. septembra zgodaj popoldne. V deželi ceder, kjer je v sicer muslimanski deželi veliko krščanskih skupnosti, so verniki svetega očeta navdušeno sprejeli. Po sprejemni slovesnosti na letališču v Bejrutu je odšel v Hariso. Tam je v grško-melkitski baziliki sv. Pavla opravil eno od osrednjih dejanj obiska, in sicer podpisal je posinodalno apostolsko spodbudo za Cerkev na Bližnjem vzhodu.

V prvem nagovoru je papež dejal, da je v Libanon prišel kot romar miru, „kot Božji prijatelj in prijatelj ljudi“. „Salami-O Tikum – Svoj mir vam dam, pravi Kristus. Preko vaše dežele pa prihajam tudi k vsem drugim prebivalcem Bližnjega vzhoda“, je dodal sveti oče. „Vaše veselje in vaše trpljenje, sta neprestano prisotna v moji molitvi.“ V petek zvečer je sveti oče v baziliki svetega Pavla v Harisi najprej nagovoril škofe, patriarhe, člane sveta škofov za bližnjevzhodno sinodo, ortodoksne in muslimanske delegacije ter osebnosti iz sveta kulture in civilne družbe. Kot je dejal, je njihova prisotnost dokaz, da je dokument posinodalne spodbude pomemben za celoten Bližnji vzhod. Dejal je še, da jim bo posinodalna spodbuda pomagala sedanjost razumeti tako, da bodo v prihodnost gledali s Kristusovimi očmi. Zato je o namenu spodbude še povedal: „Spodbuda s svojo svetopisemsko in pastoralno usmeritvijo, s klicem k liturgični in katehetski prenovi ter s pozivom k dialogu kaže pot do temeljne poklicanosti: slediti Jezusu tudi v težkih in bolečih okoliščinah, zaradi katerih lahko v skušnjavi pozabimo na svetost križa.“

Papež pa je preden je prispel v Libanon na letalu odgovarjal na vprašanja novinarjev, da so se nanašala na verski fundamentalizem, arabsko pomlad, izseljevanje kristjanov iz dežel Bližnjega vzhoda in tudi možnost odpovedi potovanja zaradi konfliktov in nasilja na Bližnjem vzhodu. Na vprašanje, kako se Cerkev namerava odzvati na izseljevanje kristjanov iz bližnjevzhodnih držav, je Benedikt XVI. dejal, da poleg kristjanov bežijo tudi muslimani. Sicer pa bi po njegovem prepričanju bila glavna pomoč v zaustavitvi vojne in nasilja, kar je tudi razlog izseljevanja. Treba je širiti sporočilo miru, pojasniti, da vojna ne rešuje problemov, ter okrepiti moč miru. Pri tem je papež poudaril pomembno vlogo novinarjev, izpostavil pa je tudi zaustavitev uvažanja orožja.

Podrobno o prvem dnevu obiska.

Sobota, 15. september 2012 - Srečanje s predstavniki javnega življenja in predstavniki drugih verstev - Mladim je dejal, da jih Cerkev potrebuje

Drugi dan obiska papeža Benedikta XVI. je bil v znamenju nagovora predstavnikom javnega življenja in mladim. “Črpajte navdih in podporo, ki jo potrebujete, iz njihovega vzora in priprošnje,“ je papež povedal mladim. Predstavnikom javnega življenja pa dejal, da če želijo delali za mir, se morajo nujno vrniti k temeljnim izhodiščem. „To je človek, edinstven in nenadomestljiv.“ Papež se je danes srečal tudi s predstavniki drugih verstev.

Papež je po srečanju s predstavniki države in verskimi voditelji vse pozval, da naj si prizadevajo za mir. Če želimo delati za mir, moramo vso pozornost posvetiti družini, skrbeti zanjo, jo podpirati, ji omogočiti, da izpolni svoje naloge. Na ta način podpiramo kulturo življenja tudi v širši skupnosti, je dejal papež in dodal, da če želimo, da bodo naša prizadevanja za mir učinkovita, moramo imeti pravo predstavo o tem, kaj je človek in kaj je mir. Ko razmišljamo o tem, spoznavamo, da zavračanje vojne in terorizma še ni vse, kar lahko storimo. Potrebno je zavrniti vsak napad na nedolžno človeško življenje. Mir je ogrožen tudi tam, kjer vladajo brezposelnost, revščina in druge socialne krivice, korupcija, izkoriščanje, različne oblike trgovine z ljudmi in podobno. Ob koncu je še dejal, da njegovo razmišljanje o miru, družbi, dostojanstvu vsakega človeka, dialogu in solidarnosti ne sme izzveneti kot „pridiga“. Vse to je mogoče in je treba živeti tukaj in sedaj. Vse zbrane je povabil, naj na vsakem koraku pogumno pričajo za mir, ki ga Bog želi in nam ga daje.

Na sedežu armenskega katoliškega patrirahata v Bzommarju je papež kosil skupaj z libanonskimi patriarhi in škofi, pridružili pa se jim tudi člani posebnega sveta škofovske sinode za Bližnji vzhod in člani papeževega spremstva. Benedikta XIV. so pred maronitskim patriarhatom sprejeli tudi mladi, in sicer z velikim navdušenjem, značilnim za narode Bližnjega vzhoda. “Cerkev zaupa v vas. Računa na vas. Bodite mladi v Cerkvi! Bodite mladi s Cerkvijo! Cerkev potrebuje vaše navdušenje in vašo ustvarjalnost!”, je dejal. Mladost je obdobje, ko

težimo k velikim idealom in čas, ko se pripravljamo na prihodnji poklic. “Iščite to, kar je lepo in se veselite delati dobro! Pričujte za lepoto in dostojanstvo vašega telesa, ki je za Gospoda. Imejte tenkočutnost in poštenost čistih src!” Zato jim je ponovil besede bl. Janeza Pavla II.: “Ne bojte se. Odprite vrata vašega duha in vašega srca Kristusu!” Srečanje z njim namreč po besedah svetega očeta dá življenju nova obzorja in odločilno smer. V njem pa bodo mladi našli tudi moč in pogum, da bodo šli naprej po poti življenja ter premagovali težave in trpljenje. “V njem boste našli vir veselja”, je poudaril papež. Kristus je namreč prinesel pravo revolucijo, ki je revolucija ljubezni. Večernega srečanja z mladimi pa se niso udeležili le libanonski katoličani. Navzoči so bili tudi mladi muslimani in mladi iz Sirije. Tako prvim kot drugim je papež namenil nekaj pozdravnih besed. Mladim muslimanom je dejal, da je njihova prisotnost zelo pomenljiva. Obenem jih je spodbudil, naj si prizadevajo prihodnost Bližnjega vzhoda graditi skupaj s kristjani. Mladim Sirijcem pa je Benedikt XVI. izrazil svoje občudovanje njihovega poguma. Naročil jim je, naj svojim domačim povejo, da papež misli nanje, da je žalosten zaradi njihovega trpljenja in da moli za Sirijo.

Podrobno o drugem dnevu obiska.

Nedelja, 16. september 2012 - Sklepna sveta maša in izročitev posinodalne apostolske spodbude za Bližnji vzhod - Papež je pozval k miru v regiji

Papež Benedikt XVI. je tretji in hkrati zadnji dan obiska daroval slovesno sveto mašo v Bejrutu. Udeležilo se je je več kot 350.000 vernikov. Med njo je patriarhom, škofom in vernikom izročil posinodalno apostolsko spodbudo za Cerkev na Bližnjem vzhodu. Podpis in izročitev omenjenega dokumenta je bil tudi osrednji namen njegovega potovanja v deželo ceder. V nagovoru pred izročitvijo te programske listine je sveti oče poudaril, da bi moral prav vsak kristjan najti svoje poslanstvo v Cerkvi in družbi.

Ob koncu svete maše in po izročitvi po-sinodalnega dokumenta je papež Benedikt XVI. vso nepregledno množico spomnil na prisotnost Božje Matere Marije ob kateri se zbirajo tako kristjani kot muslimani. Povabil je, naj se nanjo obračajo z željo, da pri Božjem Sinu izprosi dar miru in to zlasti za prebivalce Sirije in bližnjih dežel. Spomnil je na trpljenje, ki ga povzročajo spopadi in nasilje. Hrup orožja se še vedno sliši in prav tako kriki vdov in sirot. Nasilje in sovraštvo preplavljata življenje, žene in otroci pa so njegove prve žrtve. „Zakaj toliko grozot? Čemu toliko mrtvih?“ je sveti oče zastavil vprašanje in nato dejal: „Obračam se na mednarodno skupnost! Pozivam arabske dežele, naj kot bratje predlagajo izvedljive rešitve, ki bodo spoštovale dostojanstvo vsake človeške osebe, njene pravice in njeno vero! Kdor hoče graditi mir, ne sme več v drugem videti zlo, ki ga je treba odstraniti.“ Nato je nadaljeval: „Ni lahko v drugem videti osebo, ki jo je treba spoštovati in ljubiti. To pa je vendarle potrebno storiti, če hočemo graditi mir, če si želimo bratstvo. Naj Bog podeli vaši deželi, Siriji in Bližnjemu Vzhodu dar miru v srcih, naj utihne orožje in preneha vsakršno nasilje! O, da bi ljudje zmogli dojeti, da so vsi bratje!“

Na sklepni slovesnosti na bejrutskem letališču pa je sveti oče dejal, da je v dneh njegovega obiska „arabski svet in ves ostali svet lahko v teh razburkanih časih videl kristjane in muslimane skupaj obhajati mir”.

Podrobno o tretjem dnevu obiska.

Na 24. potovanju izven Italije in četrtem na Bližnjem Vzhodu (po Turčiji, Sveti deželi in Cipru) je papež Benedikt XVI. okrepil in izpostavil pomen medverskega dialoga in medsebojnega spoštovanja. Libanonska vlada je kot dobrodošlico visokemu gostu letošnji 15. september razglasila za državni praznik.