VIDEO: Drugi dan obiska je papež nagovoril mlade in predstavnike javnega življenja

Svet | 15.09.2012, 22:32

Drugi dan obiska papeža Benedikta XVI. je bil v znamenju nagovora predstavnikom javnega življenja in mladim. “Črpajte navdih in podporo, ki jo potrebujete, iz njihovega vzora in priprošnje,“ je papež povedal mladim. Predstavnikom javnega življenja pa dejal, da če želijo delali za mir, se morajo nujno vrniti k temeljnim izhodiščem. „To je človek, edinstven in nenadomestljiv.“ Papež se je danes srečal tudi s predstavniki drugih verstev.

Današnji dan se je za papeža Benedikta XVI. pričel z zasebno sveto mašo na nunciaturi. Sledila je vrsta dogodkov v Baabdi. Ob desetih po lokalnem času je imel na programu srečanje z libanonskim predsednikom, sledili pa sta še srečanji s predsednikom parlamenta ter predsednikom sveta ministrov. Sveti oče se je z njimi sestal v predsedniški palači. Zatem, malo pred enajsto uro dopoldne, je bilo na vrsti srečanje z voditelji muslimanskih verskih skupnosti, nato pa je sledilo še srečanje s člani vlade in državnih ustanov, diplomatskega zbora, z verskimi voditelji in predstavniki iz sveta kulture.

Na sedežu armenskega katoliškega patrirahata v Bzommarju je kosil skupaj z libanonskimi patriarhi in škofi, pridružili pa so se jim tudi člani posebnega sveta škofovske sinode za Bližnji vzhod in člani papeževega spremstva. Benedikta XIV. so pred maronitskim patriarhatom sprejeli tudi mladi, in sicer z velikim navdušenjem, značilnim za narode Bližnjega vzhoda.

Papež mladim: Vi ste prihodnost in upanje Bližnjega vzhoda!

Po kratkem besednem bogoslužju je papež mlade nagovoril. Njegove besede so bile druga za drugo močne spodbude za mlade. Čutila se je vsa njegova očetovska skrb zanje, da jih ne bi zavedel svet in bi našli resnično srečo v življenju. Na koncu bo sveti oče na kratko obiskal tudi tamkajšnjo kapelo, posvečeno Mariji.

V svojem nagovoru se je navezal na odlomek iz božje besede, ki so mu pred tem prisluhnili. Zbranim mladim je najprej zaželel mir z besedami: “Milost in mir naj se vam pomnožita v spoznanju Boga in Jezusa, našega Gospoda!”

Nato je mladim dejal, kakšno čast imajo, da lahko živijo v krajih, kjer se je rodil Jezus in kjer se je razvilo krščanstvo. “To vas vabi k zvestobi in ljubezni do vaših dežel, še bolj pa vas vabi biti pričevalci in poslanci Kristusovega veselja. Vera, ki so nam jo prenesli apostoli, nas namreč vodi do polne svobode in veselja, kar so dokazali mnogi blaženi in svetniki te dežele”, je dejal papež in dodal, da njihovo sporočilo razsvetljuje vso Vesoljno Cerkev. Lahko pa razsvetljuje tudi življenja mladih. Mnogi med temi svetniki so živeli v razburkanih časih, njihova vera pa je bila vir od koder so črpali pogum in pričevanje. “Črpajte navdih in podporo, ki jo potrebujete, iz njihovega vzora in priprošnje!”, jim je dejal.

Zatem jim je zatrdil, da pozna njihove stiske zaradi nestabilnosti in negotovosti, zaradi težav pri iskanju zaposlitve ali pa njihove občutke osamljenosti in odrinjenosti na rob. V neprestano se spreminjajočem svetu se morajo soočati s številnimi in težkimi izzivi. “Tudi brezposelnost in pomanjkanje vas ne smeta prisiliti, da boste izkusili grenkobo izselitve iz dežele z izkoreninjenjem v zameno za negotovo prihodnost. Postati morate nosilci prihodnosti za vašo deželo in zavzeti vaše mesto v družbi in Cerkvi”, jih je povabil sveti oče.

Cerkev računa na vas!

Zatem jim je zagotovil, da imajo posebno mesto v njegovem srcu in v srcu Cerkve, ki je vedno mlada. “Cerkev zaupa v vas. Računa na vas. Bodite mladi v Cerkvi! Bodite mladi s Cerkvijo! Cerkev potrebuje vaše navdušenje in vašo ustvarjalnost!”, je dejal. Mladost je obdobje, ko težimo k velikim idealom in čas, ko se pripravljamo na prihodnji poklic. “Iščite to, kar je lepo in se veselite delati dobro! Pričujte za lepoto in dostojanstvo vašega telesa, ki je za Gospoda. Imejte tenkočutnost in poštenost čistih src!” Zato jim je ponovil besede bl. Janeza Pavla II.: “Ne bojte se. Odprite vrata vašega duha in vašega srca Kristusu!” Srečanje z njim namreč po besedah svetega očeta dá življenju nova obzorja in odločilno smer. V njem pa bodo mladi našli tudi moč in pogum, da bodo šli naprej po poti življenja ter premagovali težave in trpljenje. “V njem boste našli vir veselja”, je poudaril papež. Kristus je namreč prinesel pravo revolucijo, ki je revolucija ljubezni.

Zaradi sedanjih razoračanj se mladi po papeževih besedah ne smejo zatekati v vzporedne svetove, kot so droge vseh vrst, žalost ali pornografija. “Socialna omrežja so sicer zanimiva, kaj hitro pa vas lahko potegnejo v odvisnost in zmešnjavo glede resničnosti in virtualnosti”, je dejal sveti oče in dodal: “Iščite in živite odnose bogate s pravim in plemenitim prijateljstvom”. Ob tem jih je povabil k dejavnostim, ki bodo dale smisel in temelj njihovemu življenju, ki bodo nasprotovale površinskosti in potrošništvu.

Druga skušnjava, kateri so podvrženi mladi, je po papeževih besedah denar, ki človeka duši. Mnogi pozabljajo, da ni mogoče služiti Bogu in denarju. Zato je mlade povabil, naj si poiščejo dobrih duhovnih voditeljev, ki jim bodo znali pokazati pot v zrelost, brez laži in zavajanj.

Gradite bratstvo in zaščitite življenje!

“Bodite prinašalci Kristusove ljubezni!”, je zatem sveti oče povabil mlade. To pa jim bo uspelo, če se bodo obrnili k Bogu, Očetu. “Premišljujte Božjo besedo!”, jim je še dejal in jih povabil, naj odkrijejo aktualnost evangelija. “Molite”, je nato nadaljeval sveti oče. Molitev in zakramenti so namreč po njegovih besedah gotova in učinkovita sredstva, da bi bili kristjani ter bi živeli zakoreninjeni v Kristusu in trdni v veri. Leto vere, ki ga bomo kmalu začeli, nam lahko po papeževih besedah pomaga odkriti zaklad vere, ki smo jo prejeli s krstom. Tako bomo lahko v tem letu še bolj poglobili vero v Jezusa Kristusa, v katerem smo po papeževeih besedah vsi bratje. Vesoljno bratstvo, ki s sijočo in zahtevno lučjo obdaja revolucijo ljubezni, je Jezus ustanovil na križu. Prava revolucija ljubezni pa je povzeta v Jezusovi novi zapovedi: Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil.

Kristus mlade vabi, naj delajo kot On: naj sprejmejo vsakega človeka, ne glede na kultur, verstvo ali narodnost, je dejal sveti oče. Ob tem je poudaril pomen sodelovanja v različnih pobudah, ki jih pripravljajo župnije, šole in gibanja. Ko živimo skupaj, uspemo premagovati ločnosti med nami, je poudaril in dodal: “Bratstvo je predokus nebes.” Pri tem jih je povabil, naj postanejo evangeljski kvas za družbo ter se zavzemajo za vrednote življenja. “Uprite se vsemu, kar nasprotuje življenju: splavu, nasilju, zavračanju in zaničevanju drugega, nepravičnosti in vojni.” Samo tako bodo po papeževih besedah resnični graditelji miru. Pri tem je izpostvail pomen odpuščanja, da bi se usmerili v novo življenje.

Zatem pa je sveti oče mlade povabil, naj v globini srca razmilijo o tem, kaj Bog pričakuje od njih in na katero pot jih kliče. Zaželel jim je, da bi velikodušno sledili Kristusu, ki je dal življenje za vsakega od nas. Skrivnost pravega miru je po njegovih besedah namreč v tem, da odgovorimo Kristusovemu klicu.

Spregovoril jim je tudi o apostolski posinodalni spodbi za Bližnji vzhod, ki jo je podpisal včeraj. Mlade je povabil, naj bodo priče življenja in vere, da omenjeni dokument ne bi ostal le popisan list papirja. Vsem okrog njih pa bodo s tem pokazali, da Bog želi srečo vseh, ne glede na razlike. “Dragi mladi Libanonci, vi ste upanje in prihodnost vaše dežele”, jim je dejal papež in se ob tem spomnil vseh, ki živijo zunaj meja dežele.

Kristjani in muslimani skupaj za bolj človeško družbo

Zatem pa je poseben pozdrav namenil mladim muslimanom, ki so se nocoj pridružili katoliški skupnosti. Povabil jih je, naj skupaj z mladimi kristjani gradijo prihodnost dežele in celotnega Bližnjega vzhoda. Lepota Libanona je namreč prav v tej povezanosti. “Celoten Bližnji vzhod mora v vas videti, da kristjani in muslimani, Islam in krščanstvo, lahko živita skupaj brez sovraštva, v spoštovanju vere drug drugega, da bi skupaj gradili svobodno in človeško družbo”, je dejal papež.

Med njimi so bili tudi mladi iz Sirije. Papež jim je dejal, da občuduje njihov pogum in dodal, naj vsem ljudem v deželi prenesejo njegove misli in molitve. “Prišel je čas, da se kristjani in muslimani povežejo, da bi končali nasilje in vojne”, je še poudaril sveti oče.

Sveti oče obiskal sedež armenskega katoliškega patriarhata v Libanonu

Po dopoldnevu, ki ga je sveti oče preživel v Baabdi, je nato obiskal še sedež armenskega katoliškega patriarhata v Bzommarju. Tam je tudi kosil skupaj z libanonskimi patriarhi in škofi ter člani posebnega sveta škofovske sinode za Bližnji vzhod in člani papeževega spremstva. Tudi ob tej priložnosti je papež Benedikt XVI. zbrane na kratko nagovoril, so poročali v slovenski oddaji Radia Vatikan. Spomnil je na meniha Hagopa, čigar novi kip je danes med svojim obiskom armenskega patriarhata tudi blagoslovil. Hagop, ki je avtor prve tiskane knjige v armenskem jeziku, je s tem svojim dejanjem osnoval most med kristjani na vzhodu in zahodu. Med drugim pa je tudi zgled molitve, nenavezanosti na materialne dobrine in zvestobe Kristusu. Menih Hagop nas spominja, je še dejal papež Benedikt XVI., da morata žeja po duhovnem in iskanje nečesa onstran vedno prebivati v naših srcih.

Papež nagovoril politike, diplomate, verske voditelje in kulturnike

Papež Benedikt XVI. se je po enajsti uri v eni izmed dvoran predsedniške palače srečal z najvišjimi predstavniki oblasti, različnih državnih ustanov, z diplomatskim zborom, verskimi voditelji ter predstavniki iz sveta kulture.

Benedikt XVI. je zbrane pozdravil z Jezusovimi besedami „Svoj mir vam dam!“, ki jih je vzel za izhodišče svojega nagovora. Gre za besede, ki jih v arabskem svetu uporabljajo za običajen pozdrav. Zatem je nekaj besed namenil Libanonu, in sosednjim deželam, ki so povezane z rojstvom velikih verstev in plemenitih kultur. Zatem se je vprašal, zakaj je Bog izbral prav te dežele in zakaj je zgodovina teh dežel tako viharna. Po papeževem mnenju za to, da bi pokazal in pred svetom pričeval, da je vsak človek, ne glede na spol, sposoben stopiti na pot sprave in miru. Hrepenenje po miru in spravi, ki je del večnega Božjega načrta, je položeno v vsako človeško srce, je dejal papež in znova spomnil na Jezusove besede „Svoj mir vam dam!“. Kot je dodal, želi prav o tem razmišljati s prisotnimi predstavniki političnega, verskega in kulturnega življenja te države. „Vaša prisotnost je izraz želje in zavzemanja za mir ... Vsi ste povabljeni k delu za mir,“ je dejal papež.

Da bi delali za mir, se moramo nujno vrniti k temeljnim izhodiščem. To je človek, edinstven in nenadomestljiv. Naše človeško dostojanstvo je neločljivo povezano s svetostjo življenja kot darom Boga Stvarnika. Človek prihaja na svet v družini, ki v kateri najprej razvija svoje danosti in ki je prva šola miru. Če želimo delati za mir, moramo vso pozornost posvetiti družini, skrbeti zanjo, jo podpirati, ji omogočiti, da izpolni svoje naloge. Na ta način podpiramo kulturo življenja tudi v širši skupnosti, je dejal papež.

Če želimo, da bodo naša prizadevanja za mir učinkovita, moramo imeti pravo predstavo o tem, kaj je človek in kaj je mir. Ko razmišljamo o tem, spoznavamo, da zavračanje vojne in terorizma še ni vse, kar lahko storimo. Potrebno je zavrniti vsak napad na nedolžno človeško življenje. Mir je ogrožen tudi tam, kjer vladajo brezposelnost, revščina in druge socialne krivice, korupcija, izkoriščanje, različne oblike trgovine z ljudmi in podobno.

Uničenje enega samega človeškega življenja je izguba za človeštvo kot celoto, je dejal papež. Zato je nujno brezpogojno priznavanje vsakega človeškega bitja in odgovornost za vsakega človeka. Tako je tudi s človeštvom, ki je ena sama velika družina za katero smo vsi odgovorni. Zato je potrebno v središče vsak naših prizadevanj postaviti dostojanstvo vsakega človeka in zatem solidarnost. Ta mora biti vodilo vseh politik in vseh drugih pobud, ki vodijo k večji kakovosti življenja. Papež je opozoril še na kulturne, verske in socialne razlike, ki jih je mogoče premostiti v duhu spoštovanja različnosti in zaživeti v harmoniji sobivanja.

Benedikt XVI se je ustavil tudi pri vzgoji za mir, brez katere ne moremo uresničiti kulture miru. Ta se začne v družini ter nadaljuje v šoli in širši družbi. Za izhodišče lahko vzamemo človekovo hrepenenje po lepoti, dobroti in resnici. Po drugi strani pa je potrebno zavrniti vsako nasilje, ne le fizično. Če želimo živeti v miru, je potrebno spreobrnjenje srca. To pa vključuje odpoved maščevanju, odpoved laži, pripravljenost za odpuščanje in sprejemanje odpuščanja. To so temelji, brez katerih ni mogoče doseči sprave in miru. K temu so po papeževih besedah poklicana vsa verstva sveta. Pri tem je opozoril na stoletja dolgo sobivanje kristjanov in muslimanov v Libanonu. Če posamezniki različnih ver lahko sobivajo v družini, zakaj ne bi mogli v širši družbi, se je vprašal papež. To je mogoče ob medsebojnem spoštovanju, spoznavanju in neprestanem dialogu. To je mogoče, če se zavedamo in živimo iz vrednot, ki so skupne vsem velikim kulturam, vsem verstvom. Predpogoj za to je verska svoboda in zavedanje, da vsake vera vodi k resnici in postavlja na prvo mesto zapoved ljubezni Tako imajo verniki pomembno mesto pri izgradnji miru je dejal papež.

Ob koncu je še dejal, da njegovo razmišljanje o miru, družbi, dostojanstvu vsakega človeka, dialogu in solidarnosti ne izzveneti kot „pridiga“. Vse to je mogoče in je treba živeti tukaj in sedaj. Vse zbrane je povabil, naj na vsakem koraku pogumno pričajo za mir, ki ga Bog želi in nam ga daje.

Papež je prvi dan svojega obiskav Libanonu podpisal posinodalno spodbudo za Bližnji vzhod

Sveti oče je včeraj iz Castel Gandolfa, kjer preživlja zadnje mesece, odšel že v jutranjih urah. Letalo je z rimskega letališča Ciampino odletelo proti bejrutskemu mednarodnemu letališču Rafiq Hariri. Po sprejemni slovesnosti je papež odšel na apostolsko nunciaturo v slabih štirideset kilometrov oddaljeni Harisi. Popoldne je sledil obisk tamkajšnje grško-melkitske bazilike sv. Pavla, kjer je Benedikt XVI. podpisal posinodalno apostolsko spodbudo škofovske sinode za Bližnji vzhod. Ta je potekala od 10. do 24. oktobra 2010 v Vatikanu na temo Katoliška cerkev na Bližnjem vzhodu: občestvo in pričevanje. Podpis in izročitev apostolske spodbude pa sta glavni namen tokratnega potovanja. „Dokument Cerkev na Bližnjem vzhodu želi s svojimi svetopisemskimi in pastoralnimi usmeritvami, svojim povabilom k duhovni in cerkvenostni poglobitvi, priporočeno liturgično ter katehetično prenovo in svojimi pozivi k dialogu zarisati pot, ki bi ponovno prepoznala bistveno: hojo za Kristusom, in sicer v zapletenem ter včasih bolečem kontekstu, v katerem se lahko porodi skušnjava, da se ne bi zmenili ali da bi pozabili na zmagoslavni križ,“ je pred podpisom dokumenta dejal papež in dodal, da „apostolska spodbuda želi v vseh svojih sestavnih delih pomagati vsakemu Gospodovemu učencu, da bi polno živel in resnično sporočal to, kar je postal s krstom: otrok Luči, bitje, ki ga razsvetljuje Bog, nova svetilka v nemirni temi sveta (Jn 1,4-5; 2 Kor 4,1-6).“