Matjaž Merljak
Marko Zupan
Rok Mihevc
Karlo Bolčina (foto: ARO)
Karlo Bolčina
29.08.2012, 13:34

Karlo Bolčina: Kdo so Herodiade našega časa in našega prostora?

Na god sv. Avguština se pojavijo v slovenskih medijih zanimive govorice in sumi o nekorektnem življenju visokega cerkvenega služabnika kardinala Franca Rodeta. Zanimivo: prav na god velikega cerkvenega učitelja zahodne Cerkve. O njem vemo natančno, saj nam je sam zapustil svoj življenjepis, da je njegova mati Monika grenko objokovala njegovo nekrščansko in nemoralno življenje.

V letih mladostne vznesenosti ni brzdal nobenega telesnega vzburjenja in spolnega poželenja, pač pa mu je vsako željo zapolnilo eno izmed tolikih deklet, ki so se mu dale na voljo. Materine molitve in njena pokončna krščanska drža pa so mladega, razbrzdanega Avguština tako nagovorile, da je šel vase, spremenil svoje življenje, sprejel zakrament sv. krsta, kasneje tudi mašniškega posvečenja in izvolitev za škofa v Hiponi. Cerkvena skupnost je tako občudovala njegovo spreobrnjenje in učenje, da ga je celo razglasila za svetnika in proglasila za enega izmed stebrov cerkvenega učiteljstva zahodne Cerkve. Pri kardinalu Rodetu pa ravno nasprotno: v otroških letih krščen nastopi v dobi mladostnega zorenja pot posvečenega življenja, postane duhovnik, škof in na željo blaženega papeža Janeza Pavla II. tudi kardinal. Sedaj, ko služi Cerkvi v vlogi enega izmed najvišjih in najodgovornejših cerkvenih služabnikov, pa se pojavijo neutemeljene in nikjer zapisane govorice o njegovem nemoralnem življenju, ki ni v skladu z naukom Cerkve in z njenimi določili.

Bral sem, a ne vem, ali se to ujema z resnico, da je g. kardinal pred leti potoval z avtomobilom v družbi gospe oz. gospodične, ki jo danes označujejo za mater njegovega domnevnega sina. Gospa je pred časom povedala, da sta imela na tem potovanju prometno nesrečo in po njej nujno hospitalizacijo. Časnikar, ki ne bil časnikar, ko bi tega ne naredil, se je takoj podal na policijsko postajo, ki je takrat obravnavala prometno nesrečo in v bolnišnico, ki je sprejela ponesrečenca. Nikjer nobenega zapisa. Da bi potešil svojo radovednost, je začel brskati po dnevnem časopisju tistih dni: nikjer zapisa o prometni nesreči, ki je zahtevala dva ranjenca. Nič. Ali se je avtomobilska nesreča sploh pripetila?

Veliki Avguštin je sam o sebi napisal, da je bilo njegovo mladostno življenje sporno in nemoralno. O domnevnem nemoralnem življenju kardinala Rodeta pa ni zapisano nič. Nikjer nič.

Kaj se torej dogaja v slovenski družbi, ki je komaj nekoliko pozabila na poletno nadaljevanko primera Uran in si sedaj režira novo, jesensko inačico z afero Rode?

Zopet mi prihaja na pomoč zgodovina Cerkve in življenjepisi njenih imenitnih udov, ki so danes češčeni svetniki.

Janez Krstnik ni imel dlak na jeziku. Herodu je očital, da je njegovo življenje v nasprotju z Božjimi in judovskimi pravili. Herod je sprejel ta očitanja, vendar se je bal družbe, ki ji ni bilo do tega, da bi spremenil svojega stanja. Herodiada, drugi del Herodovega dvomljivega moralnega življenja pa je imela drugačno mnenje o preroku Janezu. Zaradi njegovega odkritega nauka in opominjanja ga je hotela uničiti in mu za vedno odrezati jezik. No, ob ugodni priložnosti ni prosila Heroda samo za Janezov jezik, pač pa kar za celo glavo. Janez je umolknil, njegovo sporočilo pa je še vedno živo med nami in celo zapisano v Knjigi vseh knjig. Danes pri mašnem bogoslužju beremo evangeljsko poročilo in se spominjamo dogodka Janezove usmrtitve.

Zato se prav danes tudi sam sprašujem, kdo je ali kdo so Herodiade našega časa in našega prostora? Kdo išče ugoden čas za obglavljanje tistih, ki so naši preroki in učitelji?

Ko so se končali dogodki in natolcevanja v zvezi z nadškofom Uranom, vsaj medijsko, smo bili vsi prepričani, da je bilo iskanje neresničnih trditev o njegovem osebnem življenju naperjeno proti njegovi osebi in njegovemu poslanstvu. Danes, ko so časnikarji vzeli iz arhivskih polic tedanje članke in poročila ter jih skoraj povsem enako objavili, le da so spremenili ime glavnega igralca soap-opere, si pa vsi postavljamo vprašanje, kaj je za vsem tem. Tu ne gre več za odkrivanje greha posameznika, pa čeprav škofa, ampak za javno poniževanje najvišjih predstavnikov krščanske komponente slovenskega naroda. Kdo bo naslednji? Blaženi Grozde je že bil na zatožni klopi. Bo morda pokojni kardinal Ambrožič? Morda nadškof Stres, Kramberger?

V teh urah poleti moja misel večkrat v Rim, k Svetemu sedežu in v Castelgandolfo. Kaj si mislijo tam doli kardinali, kaj si misli sam sveti oče? Ko bi vse ostalo le pri nadškofu Uranu, bi morda rekli, da se povsod po svetu najdejo kritični opazovalci, ki mislijo, da imajo štiri oči in štiri ušesa, zato pa tudi dvojni jezik. A ko je v istem poletnem razdobju prišla v slovenskem prostoru na dan govorica o že drugem morebitnem očetovstvu cerkvenega služabnika, se gotovo vsi posmihajo in iz dolgotrajne izkušnje zgodovinske preteklosti prepričano ugotavljajo, da gre tu samo za zdrahe.

Da, zdrahe. Kdo si jih želi? Komu prinašajo potešitev in korist? Eni pravijo, da je to sad notranjih sporov slovenske Cerkve. Priznam, da imamo duhovniki velikokrat različna mnenja o pastoralnih smernicah in napotkih. Včasih eni glasno vpijejo svoj prav, drugi pa svojega. Nestrinjanju z nekaterimi izbirami sledi tudi njihovo zavračanje. A da bi prišlo v Cerkvah na slovenskem tako daleč, da bi si izmišljali zdrahe o svojih predstojnikih, ker se ne ujemamo z njihovimi izbirami in pastoralnimi smernicami, je povsem neutemeljeno. Buditelj sporov in koristoljubnež takih natolcevanj ni v Cerkvi, pač pa izven nje. O tem sem prepričan!

Ali bo vodstvo Cerkve postopalo s posebnimi kaznimi in omejevanjem življenjskega prostora medijskih obtožencev? Kaj in zakaj naj kaznuje? Dejanja, ki so le sum? Kje so pisna pričevanja? Kje je osebna izkaznica tistega ali tistih, ki tožijo? O kardinalu Rodetu je bilo te dni zapisano ime, priimek, služba, naslov… O domnevnem sinu pa le ime, brez priimka, brez naslova … Iz časopisja nisem razbral niti imena odvetniške pisarne, ki naj bi delala v korist gospoda Petra S. In na podlagi takih oznak naj Cerkev verjame v kaznivo dejanje in primerno postopa?

Cerkev je v preteklosti storila že dovolj napak, ko je vodila na grmado čarovnice brez utemeljitve. Danes ne bo ponovila iste napake. Morda pa je nastopil tisti srednjeveški čas, ko začenjajo zažigati neutemeljene osumljence necerkveni in proti-cerkveni krogi.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenija, Komentarji, Cerkev na Slovenskem

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Berta Golob, 80 let (photo: Matjaž Merljak) Berta Golob, 80 let (photo: Matjaž Merljak)

Obiskali smo slavljenko Berto Golob

Danes (9. avgusta 2012) 80. rojstni dan praznuje tudi Berta Golob. Ob jubileju smo jo obiskali na njenem domu na Struževem pri Kranju in jo presenetili z voščilom.