Mineva deset let od Svetovnega dne mladih v Torontu

Svet | 23.07.2012, 11:27 Petra Stopar

V Kanadi se spominjajo dogodka, ki je natanko pred desetimi leti preobrazil Toronto in na novo prebudil tamkajšnjo Cerkev. Od 23. do 28. julija 2002 so namreč gostili svetovni dan mladih, ki je bil tudi zadnji v prisotnosti blaženega papeža Janeza Pavla II.. Zdaj, po desetih letih, v kanadski škofovski konferenci ugotavljajo, da se država sooča z eno največjih kriz na področju zakonske zveze in družine.

Srečanje je pretreslo Kanado

„V svetu, kjer v ozadju pretijo strah in groza, gospodarski zlom in škandali v Cerkvi, je svetovni dan mladih predlagal drugačen pogled na stvarnost in pokazal na lepoto sveta in življenja. Srečanje mladih, julija 2002, je prebudilo kanadski narod. Katoliška Cerkev v Kanadi je v tistih petih dneh pokazala svojo živo in mladostno plat. To je Cerkev, ki ostaja živa in mlada tudi danes“, je za vatikanski časopis L'Osservatore Romano zapisal Thomas Rosica, odgovoren za televizijo Sol in luč, ki deluje pod okriljem Kanadske škofovske konference.

Ob tem se spominja dveh nagovorov, ki ju je Janez Pavel II. namenil mladim. Med sprejemom papeža na torontskem letališču je ta izrekel preroške besede: „Kanadčani so dediči izjemno bogatega humanizma, zahvaljujoč povezanosti mnogih različnih kulturnih elementov. V svetu, kjer obstajajo velike etične in družbene napetosti ter zmešnjava o smotru samega življenja, imajo Kanadčani edinstven zaklad, ki ga lahko ponudijo kot svoj prispevek. Vendar pa morajo ohranjati to, kar je globoko, dobro in pomembno v njihovi dediščini.“

Druge papeževe besede so bile izgovorjene 27. julija v Torontu, ko se je srečal z okoli šesto tisoč mladimi in pred njih postavil nekaj ključnih vprašanj. „Vprašanje, ki se nam zastavlja, je pomembno,“ je takrat zatrdil Janez Pavel II.. „Na kakšnih temeljih je treba graditi novo zgodovinsko dobo, ki se oblikuje skozi velike spremembe dvajsetega stoletja? Bo dovolj staviti na sedanjo tehnološko revolucijo, za katero se zdi, da jo vodijo samo merila produktivnosti in učinkovitosti, brez sklicevanja na versko razsežnost človeka in brez splošno sprejetega etičnega razlikovanja? Je prav, da se zadovoljimo z zasilnimi odgovori na temeljne probleme in pustimo, da življenje ostane prepuščeno instinktivnim nagibom, minljivim občutkom in bežnim navdušenjem?“

Kriza družine

Po desetih letih je v Kanadi prišlo do ene največjih kriz, ki se nanaša na zakonsko zvezo in družino, nadaljuje Rosica. Dodaja, da morajo danes Kanadčani temeljito razmisliti o družbenih posledicah, ki izhajajo iz nove opredelitve zakonske zveze, ter pretresti vse posledice, do katerih lahko pride v družbi, ki več ne zagotavlja odločilno vlogo in temeljno vrednost življenjske zveze med enim moškim in eno žensko v zakonu. Družina je temeljni kamen družbe in je najprimernejši prostor za razvoj in vzgojo otrok.

„Svetovni dan mladih v Torontu leta 2002 je ponudil svetopisemska očala, skozi katera je bilo moč dojeti globok smisel tega dogodka za Cerkev v Kanadi. Ta srečanja mladih nikakor niso čudežna zel, ki rešuje probleme in izzive današnjega časa. Ponujajo pa nov pogled na Cerkev in svet, da bi tako lahko gradili našo prihodnost. Po svetovnem dnevu mladih 2002 smo se zavedli, da je pred nami še mnogo dela, da bi dosegli razkropljene mlade“, zatrjuje Rosica. „Julij 2002 za nas ni bil cilj ali izpolnitev nekega junaškega dejanja, ampak je bil začetek nove pustolovščine vere in upanja za celotno kanadsko Cerkev.“