Janša: Večjega testa od glasovanja o fiskalnem pravilu še ni bilo
Slovenija
Premier Janez Janša meni, da večjega testa, kot je glasovanje o zlatem fiskalnem pravilu, še ni bilo. Vlada prevzema vso odgovornost v okvirih in razmerju moči, ki jo ima, enako velja tudi za opozicijo, saj koalicija dvotretjinske večine nima, na popisu glasovanja pa se bo videlo, kdo je glasoval proti, je dejal Janša.
Ko je v oddaji Vroči stol na Info TV povedal Janša, v ustavni prisegi piše, da bomo delali za blaginjo Slovenije. Ob tem je opozoril, da Slovenija bolj potrebuje EU kot oni nas. Slovenija potrebuje kohezijska sredstva iz evropskega proračuna. "To so naša edina investicijska sredstva v naslednjih letih. Vse to je lahko pod vprašajem, če zavez, ki smo jih dali, ne bomo izpolnili," je še dodal premier.
Janša je še dejal, da se je pred dvema tednoma skupaj z ministrom za finance Janezom Šušteršičem sestal z guvernerjem Banke Slovenije Markom Kranjcem, s katerim so se dogovorili, da bo centralna banka za DZ pripravila poročilo o razmerah v slovenskem bančnem sistemu in tudi predlagala svoj vidik reševanja.
"Od takrat sta minila že dva tedna, vendar tega poročila še vedno ni. Obljubljeno je za konec meseca," je dejal Janša in dodal, da bo Kranjec sicer na zaprtem delu izredne seje DZ poslankam in poslancem predstavil stanje v bančnem sistemu. "Takšen je najin današnji dogovor."
O številkah domnevnih slabih kreditov v Novi Ljubljanski banki (NLB) Janša ni želel špekulirat, prav tako ni komentiral, kako natančno je poročilo o slovenskem bančnem sistemu, ker ga še niso videli oz. prebrali v celoti. Kot je dejal, ga bo vlada obravnavala v četrtek.
"Mislim, da je stanje deloma boljše od tega, kar se prikazuje v medijih glede šestih ali osmih milijard evrov slabih terjatev," je povedal Janša. Ob tem je poudaril, da je to odvisno tudi od tega, kako se oceni neko podjetje, ki je dolžno in ti kredita ne more vračati. Poleg tega pa samo na podlagi slike ene banke ni možno verodostojno sklepati, kakšno je celovito stanje v našem bančnem sistemu, je dodal.
Premier je glede NLB dejal, da so se s z drugim največjim lastnikom KBC dogovorili, da bodo do konca leta za banko skupaj iskali tretjega partnerja.
Dolgih vrst, ki bi hotele kupiti slovensko nacionalno srebrnino ni in jih tudi ne bo, dokler ne bomo natančno vedeli, v kakšnem stanju so, je dejal. Ob tem je na vprašanje, ali si vlada želi ruski, kitajski ali ameriški kapital, dejal, da razmere niso takšne, kot so si jih še pred kratkim predstavljali slovenski davkoplačevalci.
Premier se je med drugim ustavil tudi pri vprašanju Slovenskega državnega holdinga, preko katerega bi, kot je dejal, na nek način zavarovali žepe slovenskih davkoplačevalcev. V holding se ne bi prenesli samo slabi krediti, najprej pa je treba ugotoviti realne razmere, šele kasneje pa iskati rešitve.
