Škof in premier
Janša prvi dan vladnega obiska v Pomurju tudi z murskosoboškim škofom
Slovenija | 30.05.2012, 07:46
Vlada bo danes opravila svoj drugi obisk slovenskih regij v tem mandatu. Tokrat si je ministrska zasedba izbrala pomursko območje, premier Janez Janša pa je že včeraj popoldne obiskal podjetje Kema v Puconcih ter se srečal s predstavniki verskih skupnosti. Gostovanje v regiji bodo danes začeli z dopoldanskim delovnim posvetom vlade v Moravskih Toplicah.
Glavni del vladnega obiska regije je namenjen srečanjem predsednika vlade Janeza Janše in posameznih ministrov s predstavniki podjetij, občin, obrti, upravnih enot, sodnih, šolskih in drugih inštitucij v regiji. Predsednik vlade se bo tako dopoldne po delovnem posvetu v družbi notranjega ministra Vinka Gorenaka srečal s predstavniki madžarske narodnostne skupnosti, nato pa bo skupaj z ministrom za gospodarstvo Radovanom Žerjavom obiskal še proizvajalca avtodomov Carthago v Odrancih. V Beltincih se bo sestal s predstavniki romske skupnosti.
Že včeraj pa se je Janša skupaj z ministrom za šolstvo Žigom Turkom srečal z murskosoboškim škofom Petrom Štumpfom. Ta je premieru predstavil šestletno pot delovanja Škofije Murska Sobote, katere zgodovinske težnje segajo od leta 1920 naprej. Takrat do ustanovitve sicer ni prišlo, so pa bili temelji vedno zavezani krščanski veri, katolištvu. Načelno so odklanjali ideje ruskega boljševizma, ki se je preko Madžarske poskušal uveljaviti tudi v Prekmurju. Ljudje niso sprejeli boljševistične republike, ki je trajala od maja do junija 1919. Duhovniki so takrat „držali vero v ljudeh“, kot so sami radi rekli. Takrat so namreč duhovniki hoteli ustanoviti kontemplativni samostan, ki bi postal duhovno središče za Prekmurje, predvsem v duhovno korist krščanskim družinam z več otroci, moralnemu življenju ter zavezanosti Mariji in Evharistiji, so zapisali na spletni strani škofije Murska Sobota.
Do ustanovitve škofije je prišlo leta 2006 in v teh šestih letih delovanja je škofija Murska Sobota vzpostavila svojo strukturo, ki je zaživela. To je škofija, ki se sedaj v teh prelomnih časih za Cerkev na Slovenskem naslanja na dobrotna srca ljudi. Škof je poudaril, da bo škofija, ki je brez nepremičnin, lahko preživela in delovala samo iz darov ljudi, kar evangeljsko pomeni dar uboge vdove.
Sogovornika sta se dotaknila tudi prispevka škofije k verski in kulturni prenovi v Pomurju. Škof je predsedniku vlade izrazil zaskrbljenost nad delnim pojavom neomarksizma v pokrajini, ki se kot subkultura hoče uveljaviti in dobiti legitimnost v kulturi in na ostalih področjih javnega življenja. V pogovoru je škof med drugim izrazil nezadovoljstvo nad tem, da je Katoliška cerkev povsem izključena iz projekta EPK – Murska Sobota, kot evropsko mesto kulture.
Predsednika vlade Janeza Janšo so spremljali minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Nika Dolinar Divjak, vodja kabineta predsednika vlade, državni sekretar Janez Ujčič, Ina Kukovič in Nataša Furman. Ob škofu ordinariju so bili navzoči generalni vikar Franc Režonja, škofijski ekonom Alojz Benkovič in stolni župnik Goran Kuhar. Prisotni so se v skupnem pogovoru najprej dotaknili gmotnega stanja škofije in ob tem spregovorili o pastoralno ekonomskem vidiku prihodnosti škofije. Kot izziv na trenutno stanje v družbi in Cerkvi na Slovenskem je škof predstavil prihod sester klaris v Turnišče, ki ima dvojni pomen. Kot prvo molitev in kot drugo pričevanje pristnega evangeljskega življenja s svojim uboštvom. Gre za razsvetlitev že nekoliko zamegljene zavesti o tem, kaj je res pravo evangeljsko življenje. To ne pomeni, da bi klarise delale namesto nas to, kar moramo narediti mi, je povedal škof in poudaril, da ob delovanju sester klaris tudi mi moramo premisliti, kakšni kristjani smo v očeh Jezusa Kristusa.
Škofijski ekonom Alojz Benkovič je z ministrom Turkom spregovoril o ohranjanju identitete narodnosti in vere v Porabju, kjer naši škofijski duhovniki občasno mašujejo v slovenskem jeziku, prav tako pa med Porabske Slovence prinašamo slovenske tiskovine. Na srečanju je bila podana ideja o ekumenski šoli v pokrajini ob Muri, ki bi bila potrebna in dobrodošla.
Predsednik vlade je poudaril, da naj škofija vztraja pri zastavljenih projektih in ciljih. V sklepnih besedah se je škof zahvalil vladi, da je z obiskom škofiji izrazila priznanje za njeno dosedanje delo, še piše na škofijski spletni strani.
