Aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor podpisalo 21 sindikatov

Slovenija | 18.05.2012, 19:02

21 od 33 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja je podpisalo anekse h kolektivni pogodbi za javni sektor, kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti ter k pogodbam dejavnosti in poklicev. Anekse je podpisalo dovolj sindikatov, da lahko začnejo veljati dan po uveljavitvi zakona za uravnoteženje javnih financ.

Na vladni strani sta podpisnika aneksa pet h kolektivni pogodbi za javni sektor in aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič in minister za finance Janez Šušteršič. Na sindikalni strani je podpise k obema aneksoma prispevalo 21 sindikatov. Podpisali so tudi anekse h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, kjer so sopodpisniki področni ministri. Podpise so prav tako prispevali vsi reprezentativni sindikati, ki so pred tem podpisali dogovor o ukrepih na področju plač.

Besedilo aneksa pet h kolektivni pogodbi za javni sektor in aneksov k pogodbam dejavnosti in poklicev, s katerimi so v kolektivne pogodbe za javni sektor vnesli dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov javnih uslužbencev, ki jih predvideva tudi zakon za uravnoteženje javnih financ, so vlada in sindikati javnega sektorja usklajevali dalj časa.

Aneksi bodo začeli veljati dan po uveljavitvi varčevalnega zakona, kar se bo lahko zavleklo zaradi referendumske pobude o tem zakonu. Kvorum je bil dosežen, saj ga morajo za veljavnost podpisati reprezentativni sindikati najmanj štirih različnih dejavnosti v javnem sektorju, katerih skupno število članstva presega 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju.

Vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je po podpisu komentiral vložitev referendumske pobude. "Vlada je ignorirala vse zahteve policijskih sindikatov, da je treba dogovore v normalnih civiliziranih državah izpolniti, ne glede na to, katera vlada jih podpiše," je dejal Štrukelj. Tudi v času stavkovnih dejavnosti so opozarjali, da ne morejo pristopiti k dogovoru o plačah, dokler niso razrešena vsa vprašanja iz prejšnjih dogovorov, zato je ravnanje policijskih sindikatov po Štrukljevem mnenju popolnoma razumljivo.

Sindikati so se zavezali, da ne bodo dejavno sodelovali pri referendumu in zbiranju podpisov, če bo vlada spoštovala dogovor. To po Štrukljevih besedah ne pomeni, da člani sindikatov javnega sektorja ne bodo prispevali podpisov za referendum, vendar sindikati, podpisniki dogovora, tega organizirano ne bodo delali, ker bodo, tako Štrukelj, držali dano besedo in vladi s tem pokazali, kako je treba ravnati v pravni državi.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je po podpisu aneksov ocenil, da lahko vlada s policisti najde rešitev. Z umikom njihovih podpisov bi varčevalni ukrepi na področju plač in prejemkov začeli veljati že z junijem. "Če se pa zaplete za dlje kot en mesec, to pomeni veliko grožnjo finančni stabilnosti Slovenije," je dejal Vizjak. Tako je po njegovih besedah vladi v interesu, "da ne bi zaradi sicer rešljivih problemov prišla Slovenija v nerešljivo situacijo". "Če pride do referenduma šele v jesenskem času, pomeni, da imamo v tem obdobju popolnoma neuporaben proračun, da nismo nič zajezili primanjkljaja," opozarja Vizjak in dodaja, da bi bilo tako kakršno koli reševanje javnih financ v prihodnje samo še nekajkrat težje.

Minister za pravosodje in javno upravo Pličanič je dejal, da podpis samo potrjuje uspešnost dvomesečnih pogajanj s sindikati. Zato vložitev podpisov policijskih sindikatov po njegovem mnenju ne zmanjšuje vrednosti podpisa aneksov. A Pličanič svari, da bo vsak mesec zamika uveljavitve zakona za uravnoteženje javnih financ državni proračun stal dodatnih 12 milijonov evrov.

Če se bo vlada odločila, da se bo pogajala s policisti o njihovih plačah in dodatkih, se mora sestati z vsemi sindikati javnega sektorja, saj imamo enotni plačni sistem. Na to je opozoril vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič. Po njegovih besedah so v 20 letih prvič podpisovali aneks o znižanju plač, pri tem pa niso zajeli "pomembne alternative na prihodkovni strani državnega proračuna".