Združenje novinarjev in publicistov
ZNP: Javnega zavoda RTV Slovenija si ne more lastiti zgolj ena politična oziroma interesna skupina novinarjev
V teh dneh se je zvrstilo več dogodkov, ki temeljijo na nestrpnosti in sovražnemu govoru. Policija in tožilstvo menita, da pesnica Svetlana Makarovič ni storila kaznivega dejanja, ko je v začetku leta v enem izmed spletnih intervjujev dejala, da je Katoliška Cerkev v Sloveniji nekaj, kar je potrebno sovražiti. Zgodil se je tudi ponoven zažig križa v Strunjanu, nekdanji odgovorni urednik spletnega portala MMC RTV Slovenija Uroš Urbanija pa je kazensko ovadil generalnega direktorja RTV Slovenija Marka Fillija ter devet novinarjev omenjenega portala zaradi nestrpnosti in sovražnega govora.
Spomnimo: Makarovičeva je v intervjuju za portal siol.net, 6. januarja, med drugim dejala: "So stvari, ki jih je treba sovražiti. Po mojem mnenju je katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti. Jaz to čutim kot svojo državljansko dolžnost." S tem je razburila javnost, ki je njene besede označila za sovražni govor, ki ga je treba preganjati. Varuh človekovih pravic je prejel 21 pobud za ukrepanje, vsaj osem jih je prejela tudi policija. Pri varuhu so obsodili vse oblike javno izraženega sovraštva in nestrpnosti, o konkretnem primeru pa se niso izrekali. Policija in tožilstvo sta mnenja, da v omenjenem primeru ne gre za kaznivo dejanje. Da to ni nobeno presenečenje, na spletnem portalu tednika Demokracija piše publicist Gašper Blažič, saj do zdaj v Sloveniji še nismo imeli odmevne obsodbe v primeru sovražnega govora. Po njegovem to kaže na dejstvo, da se tudi policija in tožilstvo zavedata, da je pojem sovražnega govora poljubno raztegljiv pojem.
A kot pravi, zadeva ni tako enostavna. Če so bili razni nestrpneži in celo skrunilci verskih znamenj pred sodišči doslej oproščeni, potem je to morda znamenje, da je dovoljeno v imenu umetnosti zažigati križe, piše Blažič. Strunjanski križ je namreč zagorel natanko na 10. obletnico prvega zažiga. Tudi tokrat je križ zažgal Dean Verzel, tokrat ob pomoči pesnika in filozofa Andreja Medveda. Tudi Verzel v preteklosti za svoje dejanje ni kazensko odgovarjal. Gašper Blažič z Demokracije spomni, da so zažig križa v preteklosti v ZDA uporabljale rasistične organizacije, kot je na primer Ku-klux-klan, ki je terorizirala črnsko prebivalstvo v ZDA. Strunjan spada k občini Piran, ki jo vodi temnopolti župan. Zato Blažič meni, da bi moral slednji ukrepati ob tovrstnem dogodku. Po njegovem ni naključje, da je k omenjenima dvema dogodkoma sovpadla tudi zgodba o tem, kako bi nekateri novinarji MMC RTV Slovenija drugače misleče metali v jame, tako kot se je to dogajalo leta 1945. Kot je znano gre za znani Dosje MMC, ki je razkril, da so se nekateri novinarji omenjenega portala dopisovali z generalnim direktorjem RTV Slovenija Fillijem. V dosjeju je navedeno, da so si pri tem prizadevali za odstranitev, zdaj že nekdanjega urednika portala, Uroša Urbanije in nekaterih novinarjev, ki naj bi bili pod njegovim okriljem. Pri tem pa so ti novinarji med drugim zapisali, da bi bilo potrebno njihove kolege, ki drugače mislijo od njih, zmetati v jame. Urbanija je zaradi šikaniranja na delovnem mestu, spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti ter celo napeljevanja k tatvini, omenjene novinarje in generalnega direktorja zavoda Fillija že kazensko ovadil. V prihodnjih dneh naj bi še devet drugih prizadetih vložilo vsak svojo kazensko ovadbo. Blažič se sprašuje, če bo ta zadeva sploh dobila sodni epilog, če so se pravosodni organi izognili tako Makarovičevi kot tudi zažigalcu strunjanskega križa, ki se je po desetih letih celo vrnil na svoj kraj zločina.
Na primer MMC RTV Slovenija so se odzvali tudi v Združenju novinarjev in publicistov. Kot so zapisali, jih skrbijo izjave nekaterih novinarjev na omenjenem portalu o novinarskih kolegih, ki kažejo na sovražni govor in spletkarski obračun z nekdanjim odgovornim urednikom Urošem Urbanijo in njegovim namestnikom Alešem Žužkom. Programski svet RTV Slovenija zato pozivajo, da opravi razpravo o dogajanju na MMC-ju ter zagotovi enakopravno in nediskriminatorno delo vsem novinarjem na javnem zavodu. Združenje poudarja, da je RTV Slovenija javni zavod in kot tak v lasti vseh državljanov, zlasti plačnikov prispevka in da si ga ne more lastiti zgolj ena politična oziroma interesna skupina novinarjev.
