Svetovni dan svobode medijev z resnimi opozorili
Slovenija
Letošnji svetovni dan svobode medijev je v Sloveniji minil s simbolično zatemnitvijo spletnih strani, v svetu pa so bila v ospredju opozorila k spoštovanju svobode medijev. Novinarji brez meja so ob tem objavili črno statistiko, ki razkriva, da je bil po svetu od začetka letošnjega leta vsakih pet dni ubit novinar.
Ob svetovnem dnevu svobode medijev so Društvo novinarjev Slovenije in nekateri mediji nekaj minut pred poldnevom simbolično "zatemnili" svoje spletne izdaje in tako spomnili na svojo zavezanost javnosti. Združenje novinarjev in publicistov pa je opozorilo, da zakonodaja ne zagotavlja z ustavo zajamčene svobode javnega izražanja v medijih. "Združenje novinarjev in publicistov zato vnovič poziva vlado in državni zbor, da ustrezno spremenita kazenski zakonik, da kazenski pregon novinarjev zaradi kritike predstavnikov oblasti ne bi bil več mogoč. Kadar se politiki in drugi državni funkcionarji zaradi novinarske kritike njihovega dela čutijo osebno razžaljene, naj novinarje tako kot vsi ostali državljani zasebno tožijo. Naš poziv v času prejšnje vlade je zavrnil takratni minister za pravosodje Aleš Zalar z obrazložitvijo, da je sedanja ureditev v kazenskem zakoniku primerna."
Organizacija Novinarji brez meja pa je objavila, da je bil od začetka letošnjega leta po svetu vsakih pet dni ubit novinar. V nasilju, predvsem v Siriji in Somaliji, je tako bilo ubitih 21 novinarjev in skupno šest blogerjev ter svobodnih novinarjev, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Na seznamu sovražnikov novinarjev je po navedbah organizacije 41 oseb ali organizacij, na vrhu liste pa sta sirski predsednik Bašar al Asad ter somalijsko islamistično gibanje al Šebab.
Predstavnica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) za svobodo medijev Dunja Mijatović je vseh 56 sodelujočih držav organizacije h konkretnim korakom za obrambo svobode govora. Kot je dejala na mednarodni konferenci v Tunisu ob svetovnem dnevu svobode medijev, bi se morale države k demokratičnim vrednotam zavezati z dejanji, ne le z besedami, so sporočili iz Ovseja.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton je medtem vlade po svetu pozvala, naj spoštujejo svobodo medijev, novinarjem pa zagotovijo varnost pri poročanju ali komentiranju. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je medtem poudaril, da "svoboda medijev ne bo nikoli dosežena enkrat za vselej". "To je nekaj, za kar se moramo bojevati in kar moramo negovati vsak dan," je poudaril Schulz.
Generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland je opozoril, da pomanjkanje transparentnih odnosov med mediji in vladami predstavlja grožnjo pluralističnim družbam. Ob tem je dodal, da je svoboda medijev življenjskega pomena za vsako demokracijo in poudaril, da je zagotovitev možnosti dela v svobodi in brez strahu pred represijo dolžnost izvoljenih politikov.
Na Kosovu so tamkajšnji mediji dan svobode medijev obeležili z bojkotom pokrivanje vseh novic, povezanih z vladnimi ustanovami in parlamentom. Za ukrep so se odločili v protest proti novemu kazenskemu zakoniku, ki po njihovem mnenju posega v svobodo medijev, saj jim nalaga, da morajo razkriti morebitne anonimne vire, če to zahteva sodišče. Poleg kosovskih medijev so zakonik kritizirali tudi Novinarji brez meja. Ti so že večkrat opozarjali zaradi poslabševanja svobode medijev na Kosovu, takoj po sprejetju zakonika pa so ga obsodili.
S svetovnim dnevom svobode medijev je v četrtek sovpadal tudi obisk podpredsednika kitajske vlade Li Keqianga v Bruslju, ki so ga zaznamovale kritike novinarjev na račun EU, ker po njegovem srečanju s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom niso pripravili novinarske konference. Mednarodna novinarska zveza je EU očitala, da se uklanja Kitajcem. V Apiju, ki predstavlja novinarje, akreditirane pri EU, so v posebni izjavi poudarili, da se zdi, da evropske institucije v želji po ugajanju drugim režimom pozabljajo na temeljne evropske vrednote, med katere sodi tudi svoboda medijev, saj že več let dovoljujejo, da jim kitajske ali ruske oblasti narekujejo politiko glede priprave novinarskih konferenc.
Generalna skupščina ZN je 3. maj za svetovni dan svobode medijev razglasila leta 1993. Letošnji svetovni dan svobode medijev je potekal pod geslom Novi glasovi: svoboda medijev pomaga pri preobrazbi družb.
