Zgodbica Očka in knjižica Vse naše družine sprožata burne odzive

Slovenija | 06.03.2012, 12:57 Petra Stopar

Za komentar o zgodbici o dveh očkih smo vprašali tudi Svet katoliških laikov Slovenije. Andreja Hergula je povedala, da je bistvo zgodbice idealizirati življenje istospolnega para z otrokom ter pokazati na težave tradicionalnih družin. Opozarja, da je ta prispevek le eden od primerov, kako se v vrtce in šole uvaja vsebine, ki favorizirajo istospolne skupnosti. Kot primer navaja knjižico „Vse naše družine“, ki naj bi celo spodbujala k ločitvam.

Vtis zgodbice Očka, ki je že dodobra zaokrožila po spletu, je po besedah Andreje Hergula tak, da v taki skupnosti vse poteka brez težav, v idili in neizmernem veselju, medtem ko se v heteroseksualnih skupnostih le kregajo in ločujejo: „Seveda je vse za lase privlečeno, kajti dobro vemo, da pri svojih prijateljih in znancih najdemo ogromno lepih družin, ki se imajo lepo, kdaj pa kdaj se tudi sprejo, in se s tem razrešijo kakšno nesoglasje, a povečini – prek pogovora, potrpežljivosti in vztrajnosti – lepo živijo.“

Prepričana je, da revijo Ciciban zagovorniki izkoriščajo za svojo referendumsko kampanjo in spet zlorabljajo otroke, ki to berejo. Zakaj? „Otroci si v svojem zgodnjem obdobju še niso sposobni oblikovati svojega mnenja, sprejeti moralne sodbe, le prevzeti stališča odraslih. Gre torej za manipulacijo otrok,“ pravi Hergula.

Še bolj sporno pa je priporočilo k branju knjižice Vse naše družine (Alexandra Maxeiner, Anke Kuhl), ki po njenih besedah podpira skupno dogovarjanje med paroma lezbijk in gejev o tem, da bodo skupaj poskrbeli, da bodo dobili otroke. „Gre za strašljivo kombiniranje“, dodaja in poudarja, da ima otrok pravico do obeh staršev, mame in očeta. Kar zadeva ločene starše pa pojasnjuje, da „tu ne gre mešati hruške z jabolki“. „Otrok iz ločene družine ima enega očeta in eno mamo – to je dejstvo. Ve, od kod izhaja, ve, kakšne korenine ima. Ve, da tu tretjega ni in ga ne more biti. Zanj v srcu obstajata le dva.“

Sicer pa naj bi knjižica po oceni Sveta katoliških laikov Slovenije spodbujala k ločitvam: „Piše o tem, da ima ta in ta otrok ločene starše, da mu je lepo, 'frajersko', 'kulsko', saj ima med tednom eno sobo pri mami, med vikendom pa drugo pri atiju. Mama mu je kupila eno kolo, oče pa drugo. Ima več stvari, torej tudi več zadovoljstva. Trpljenje otrok ob ločitvi pa ni omenjeno niti z eno samo besedo.“

Zato med drugim pozivajo starše k ubranitvi otrok pred tem, da bi jih takšna gradiva zmedla ali jim vcepila stališča, ki družine vlečejo narazen in jim ne priznavajo pravice, da bi bili srečni.

Čerin: Od "kombinatorike" do nadomestnega materinstva ni zelo daleč.

“Ker dve ženski ne moreta imeti otrok, sta vprašali Štefana, če bi bil oče. Štefan je gej … Tako so se Štefan, Andrej, Sabina in Tina dogovorili, da bodo imeli skupaj otroke,” je o dogovarjanju med homoseksualnimi pari v knjižici Vse naše družine zapisal Aleš Čerin za Časnik.si. "V poglavju o mavričnih družinah v knjižici poudarijo, da sta si geja že dolgo želela postati očeta. Njuna želja torej. Kaj pa želja otrok, za katere tako skrbi pripravljavce nove družinske zakonodaje? Otroka bi na tak način dobila pravzaprav gejevsko-lezbično skupnost štirih oseb, ki bi se tudi sproti dogovarjala v kakšni(h) kombinaciji(ah) bodo pravzaprav proizvajali otroke. Sprašujem se, ali je ta proizvodna kombinatorika in multi-skupnost štirih odraslih res najboljše za razvoj otrok? Ali je res tako fino za razvoj otrok, da imaš po dve materi (eno pravo biološko in eno kar tako) in po dva očeta? Eksperimentiramo. Na živem in skrajno občutljivem materialu."

Od takšne „kombinatorike“ - kakor Čerin poimenuje dogovarjanje med homoseksualnimi pari – pa do razmišljanja o nadomestnem materinstvu, "ko bi ženske v finančni stiski izkoristili za proizvodnjo otrok, ni zelo daleč", dodaja publicist.