Na referendumu 25. marca tudi o telesni kazni

Politika | 05.03.2012, 21:40 Petra Stopar

Predlagani družinski zakonik, o katerem bo 25. marca potekal referendum, v slovenski pravni in družbeni red vnaša tudi prepoved telesnega kaznovanja otrok.

Ali otroka, ki je trmast in ne uboga, 'našeškati' ali ne, je danes stvar odločitve vsakega starša posebej. Nekateri odrasli ob tej temi zamahnejo z roko in zatrdijo, da je tudi pri njih doma „pela šiba“, kadar niso ubogali in da jim zaradi tega danes nič ne manjka. Gotovo pa marsikateri posameznik nima lepih spominov na trenutke, ko so bili fizično kaznovani s strani staršev ali celo drugih sorodnikov. Mnenja so deljena in tudi pojem telesnega kaznovanja je zelo širok.

Prva točka 9. člena družinskega zakonika se sicer glasi: „Starši v vseh dejavnostih z zvezi z otrokom skrbijo za korist otroka. Otroke obravnavajo in vzgajajo s spoštovanjem do njihove osebe, individualnosti in dostojanstva. Otrok telesno ne kaznujejo in jih ne izpostavljajo drugim oblikam ponižujočega ravnanja.“

Žorž: Določba prinaša grdo zmedo, saj meša nasilje in kazen.

Določbo, ki bi po zakonu prepovedala telesno kaznovanje otrok, je za portal 24kul.si nedavno komentiral družinski psihoterapevt Bogdan Žorž. Meni, da gre pri prepovedi telesne kazni za „preostalino“ iz časa uveljavljanja permisivne vzgoje, ki so jo nekdaj „uvajali skoraj kot novo religijo tudi v izobraževalne sisteme“ in zagovorniki te vzgoje „niso bili pripravljeni videti škodljivih posledic tega početja“.

Kljub temu, da je stroka pred tem poudarjala, da sta osnovni vzgojni sredstvi nagrada, ki otroku pomaga krepiti zdrave vedenjske vzorce, ter kazen, ki mu pomaga opuščati nezdrave vzorce, pa je kasneje prav ta stroka, pravi Žorž, uveljavila v resnici ideološko načelo „vzgoje brez kazni“, po modelu 'otroku je vse dovoljeno', katerega idejni oče je psiholog Benjamin Spock.

Žorž kot psihoterapevt z dolgoletnimi izkušnjami sicer priznava, da je načelo permisivne vzgoje prineslo tudi pozitivne spremembe, kot npr. „utrditev zavedanja o škodljivosti nasilja vseh oblik“. Ugotavlja tudi, da je na področju odnosa do nasilja res narejen pozitiven premik, v Sloveniji imamo celo zakon za preprečevanje nasilja v družini.

Toda z določbo, ki prepoveduje telesno kaznovanje, družinski zakonik po Žorževih besedah prinaša „grdo zmedo“, in sicer „meša nasilje in kazen“. Kot opozarja psiholog, vsaka kazen še ni nasilje – pa čeprav je telesna. Poleg tega zakonik s to določbo povsem brez utemeljenih razlogov "postavlja telesno nasilje pred druge oblike nasilja, čeprav iz prakse vemo, da imajo pogosto druge oblike celo hujše in trajnejše posledice", še dodaja.

Godina: Vzgoja brez kazni koristi kapitalu.

Socialna in kulturna antropologinja Vesna Godina pa je prepričana, da je pri prepovedi telesne kazni vse povezano z interesi kapitala. "Zahod, zlasti ZDA, je že dokazal, zakaj vzgoja brez kazni koristi kapitalu. Ker otrok, ki so ga vzgajali brez kaznovanja in ki funkcionalno ni odrasel, najprej postane prisilni potrošnik (to je idealni posameznik potrošniških kapitalističnih družb), pozneje pa zdrsne v katero od značilnih kemičnih odvisnosti (alkohol, droge …). Vzgoja brez kazni torej proizvaja posameznike, ki delajo natanko tisto, od česar živi kapitalizem: prisilno trošijo in trošijo. In s tem ne smejo prenehati. Če prenehajo trošiti, začnejo grozoviti trpeti," je zapisala v februarskem komentarju za spletni magazin Časnik.si.

Po njenem mnenju je treba predlagani družinski zakonik razumeti kot "ukrep, ki legalizira vzgojne prakse, ki so za otroke izjemno škodljive, saj jim onemogočajo, da bi odrasli in živeli brez odvisnosti, ki so izjemno koristne za kapital. Vzgojni prijemi, ki jih uzakonja novi zakonik, torej proizvajajo prisilne potrošnike, ki prej ali slej končajo v odvisnosti", še piše Godina.

ZPMS: S telesno kaznijo vzgajamo nesamozavestnega otroka.

V sklopu Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) deluje Forum zoper telesno kaznovanje otroka v družini, v katerem sodelujejo številni pedagogi, psihologi, pediatri in pravniki, Unicef, pristojna ministrstva in Varuh človekovih pravic, ki se že več let zavzemajo za odpravo fizične kazni. Po mnenju zveze je namreč dokazano, da nasilje, tako telesno kot duševno, slabo vpliva na oblikovanje otrokove osebnosti. „Otrok, ki se boji, da bo tepen, se bo zlagal. Ko bo odrasel, bo zanj laganje in nasilno ravnanje samoumevno, kar ni izhod iz težav v življenju“, menijo. „S telesno kaznijo vzgajamo nesamozavestnega otroka, ki bo kasneje v življenju zaradi privzgojenega vzorca ravnanja tudi sam tepel svoje otroke“, navajajo na spletni strani ZPMS.

Velika nasprotnica telesnega kaznovanja otrok je varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. „Nesmiselno je povezovati permisivno vzgojo in telesno kaznovanje, saj je lahko vzgoja zelo stroga tudi brez telesnega kaznovanja. Po drugi strani pa lahko tudi sicer permisivni starši občasno telesno kaznujejo svoje otroke. Postavljanje meja, discipliniranje otrok in tudi kaznovanje, čeprav ne telesno, je del vzgoje,“ je povedala v novembrskem intervjuju za revijo Viva.

Za ukinitev telesnega kaznovanja v vseh državah članica Evropske unije si prizadeva Svet Evrope (SE). „Tretjina držav je tovrstno kaznovanje že prepovedala, več drugih držav pa se je zavezalo k pravnim reformam“, je zapisano na spletni strani SE.