Cerkev bo danes dobila 22 novih kardinalov

Cerkev po svetu | 18.02.2012, 05:00 Marta Jerebič

Cerkev bo danes dobila 22 novih kardinalov, od tega jih bo imelo 18 volilno pravico v primeru konklava. 16 jih prihaja iz Evrope, od tega je kar 7 Italijanov, štirje zastopajo ameriški celini, dva pa azijsko. Papež Benedikt XVI. bo slovesno umestitev vodil v vatikanski baziliki, začela pa se bo ob 10:30.

Med novimi kardinali je 18 tistih, ki še niso dopolnili 80. leta starosti, zato lahko v primeru volitev novega papeža vstopijo v konklave, štirje pa so prejeli kardinalski naziv zaradi posebnih zaslug. Imena novih kardinalov so:

msgr. Fernando Filoni, prefekt Kongregacije za evangelizacijo narodov;

msgr. Manuel Monteiro De Castro, veliki penitenciar;

msgr. Santos Abril y Castelló, nadduhovnik papeške bazilike Marije snežne;

msgr. Antonio Maria Vegliò, predsednik Papeškega sveta za pastoralo migrantov in popotnikov;

msgr. Giuseppe Bertello, predsednik vatikanske mestne uprave;

msgr. Francesco Coccopalmerio, predsednik Papeškega sveta za zakonodajna besedila;

msgr. João Braz de Aviz, prefekt Kongregacije za redovnike;

msgr. Edwin Frederik O'Brien, veliki mojster viteškega reda Božjega groba;

msgr. Domenico Calcagno, predsednik uprave premoženja Svetega sedeža;

msgr. Giuseppe Versaldi, predsednik prefekture za ekonomske zadeve Svetega sedeža;

George Alencherry, vodja Cerkve sirskomalabarskega obreda (Indija);

msgr. Thomas Christopher Collins, torontski nadškof;

msgr. Dominik Duka, praški nadškof;

msgr. Willem Jacobus Eijk, utrehtski nadškof;

msgr. Giuseppe Betori, firenški nadškof;

msgr. Timothy Michael Dolan, newyorški nadškof;

msgr. Rainer Maria Woelki, berlinski nadškof;

msgr. John Tong Hon, hongkonški škof.

 

Kardinali, ki v primeru konklava nimajo volilne pravice, naziv pa so si zaslužili z zvestobo in predanostjo Cerkvi so:

Lucian Mureşan, višji nadškof v Romuniji;

msgr. Julien Ries, nekdanji profesor zgodovine religije na katoliški univerzi v Louvainu;

p. Prosper Grech, nekdanji docent na več rimskih univerzah in svetovalec Kongregacije za nauk vere;

p. Karl Becker, nekdanji docent na papeški univerzi Gregoriana in svetovalec Kongregacije za nauk vere.

Kardinali in konzistorij

Kardinalski zbor od samih začetkov ustanove tvorijo papeževi svetovalci in sodelavci, njihov izbor in konkretne pristojnosti pa so se skozi zgodovino spreminjali. Sprva so bili v njem nekateri rimski duhovniki in diakoni ter škofje iz škofij blizu Rima.

Leta 1150 je bil oblikovan kardinalski zbor z dekanom na čelu (vloga je tradicionalno pripadala škofu iz Ostije) in komornikom, ki je bil gospodarski upravitelj. Od leta 1059 so kardinali izključni volivci papeža. Od 12. stoletja naprej so bili za kardinale imenovani tudi prelati s sedežem zunaj Rima. Kardinali so princi Cerkve, zato imajo naslov eminence. Tisti kardinali, ki živijo v Rimu, so vatikanski državljani, četudi fizično nimajo svojega bivališča na ozemlju Vatikana.

Kardinali imajo izključno pravico do volitev novega papeža in so po izročilu papeževi svetovalci pri vodenju vesoljne Cerkve. Simbolično so razdeljeni na tri redove in sicer: škofovskega, duhovniškega in diakonskega. Papež kardinale imenuje svobodno po lastni presoji izmed duhovnikov (kan. 351, § 1 ZCP). Kardinalskemu zboru predseduje dekan (trenutno kardinal Angelo Sodano), oziroma v primeru njegove odsotnosti prodekan (trenutno kardinal Roger Etchegaray). Kardinali kot zbor s papežem sodelujejo na rednih ali izrednih konzistorijih (kan. 353 ZCP). Če vodijo različne dikasterje oziroma ustanove Rimske kurije ali Svetega sedeža, so vabljeni, da papežu podajo odpoved od aktivne službe ob dopolnitvi 75 let starosti.

Pravico voliti novega papeža imajo izključno kardinali, ki na dan smrti papeža še niso izpolnili 80 let. Po trenutno veljavnih pravilih (apostolska konstitucija Universi Dominici gregis) je zgornja meja števila kardinalov volivcev 120, ki pa ga lahko papež kot vrhovni voditelj katoliške Cerkve po lastni presoji prekorači.

Celoten zbor kardinalov je objavljen na spletni strani Svetega sedeža. Predstavljeni so tudi kardinali, ki imajo v primeru volitev novega papeža posebno vlogo.

Konzistorij (lat. con-sistere, biti skupaj, sestati se) je v času rimskega imperija označeval častni zbor dostojanstvenikov, ki mu je predsedoval cesar, kasneje pa senat rimskega papeža in pomeni zbor kardinalov, zbranih okrog papeža. Konzistorij je sprva obravnaval tako pravne kot administrativne zadeve, pozneje pa se je njegova vloga spremenila.

Konzistorij danes opredelimo kot sejo kardinalov, ki ji predseduje rimski papež. Zakonik cerkvenega prava v kan. 353 določa, da kardinali z zbornim delovanjem pomagajo vrhovnemu pastirju predvsem na konzistorijih, na katere se zbirajo po papeževem naročilu in pod njegovim predsedstvom.

Konzistoriji so lahko redni ali izredni. Na redni konzistorij papež skliče vsaj tiste kardinale, ki so v Rimu, kjer se posvetujejo o tehtnejših zadevah splošnega značaja ali zaradi velikih slovesnosti (npr. imenovanje novih kardinalov ali razdelitev njihovih služb (prim. kan. 350, § 5)). Redni konzistorij je lahko javen, nanj pa so lahko povabljeni tudi posebni gostje. Na izredni konzistorij papež skliče vse kardinale, kadar to narekujejo posebne in nujne potrebe Cerkve. Ima samo posvetovalni značaj in ni javen.