Naš komentar: Spet pozabljeni

| 21.02.2012, 14:58 Matjaž Merljak

Je na svetu res vse več zla in slabega? Kam gredo vsa prizadevanja posameznikov in organizacij za dobro, za medsebojno sodelovanje, za mir med ljudmi? Ali je res tako slabo ali so samo novice slabe?

To se zelo velikokrat sprašujem, saj dobro novico zasledim kot veliko redkost. Ko odprem časopis oz. internetni portal ali poslušam radijska poročila oz. gledam televizijska, so samo oz. večinoma slabe novice. Prepiri, spopadi, uboji, kraje, goljufije, laži, bankroti, recesija ... Včasih me je prav pošteno strah, kaj bo in v kakšnem svetu bodo živeli moji otroci.

Ne pravim, da se vse tisto, kar zasledim v medijih, ni zgodilo. A to ni vse. Marsikaj se še zgodi, a mediji ne objavijo, ljudje pa imamo potem občutek, da se ni zgodilo.

Kristalen in svež primer je naša Pustna sobotna iskrica, dobrodelna prireditev, ki se je zgodila nekaj dni nazaj. Kje ste o njej brali ali slišali ali gledali v soboto, nedeljo ali včeraj? STA - Slovenska tiskovna agencija je že v soboto objavila novico o velikem uspehu te dobrodelne prireditve, še isti dan je novico povzel internetni portal Planet Siol.net. Potem pa molk in tišina in praznina. Dobra stvar, ki je zbrala približno 3 tisoč obiskovalcev, na katero se je odzvalo približno 2 tisoč darovalcev iz vseh koncev Slovenije in kjer je bilo zbranih skoraj polovica toliko darov kot za Klic dobrote, ni bila vredna omembe. Ne članka, niti omembe ne.

Pa se ne jezim zaradi tega, ker so spet utišali nas in posredno tudi koprsko Karitas. Hudo mi je zaradi otrok v bolnišnici za invalidno mladino na Stari gori, ki so že tako ali tako od države in družbe pozabljeni, zdaj pa so pozabljeni spet in še enkrat več. Šibkejšega pač hitro lahko utišaš, poteptaš, zanikaš.

Nedavno je v Ljubljani potekala javna debata Kje so dobre novice? Na njej - posnetek si le oglejte na internetu - so vsi sogovorniki priznali, da imajo slabe novice, žal, večjo tržno vrednost, če gledamo na to, koliko hočejo s prodajo zaslužiti medijske hiše. Prav tako pa je radovednost dandanašnje družbe usmerjena v branje o stvareh, „ki so slabe“. Za izhodišče je bila postavljena teza, ali svet kot dobra novica obstaja le še v oglasnih sporočilih. Nemara res. Ampak ljudje si želimo tudi realnih pozitivnih novic. Od negativnih ne moremo živeti, ne moremo hraniti našega upanja.

Končujem. Danes je pustni torek. Ta novica bo prisotna povsod. Jutrišnja pepelnična sreda bo v medijih zagotovo manj prisotna. Je pa dober povod za nas, da ne nasedamo vsemu, kar nam z vseh strani prinašajo na pladnju kot tisto, kar moramo vedeti. Ni res. Vedeti moramo le kar je resnično, dobro in potrebno. Upam, da je bil tudi ta komentar tak. Zanj sem se potrudil Matjaž Merljak.