Poslanec Evropske ljudske stranke dr. Milan Zver
Zver za nadaljevanje bolonjske reforme
Politika Petra Stopar
Odbor za kulturo in izobraževanje Evropskega parlamenta je z veliko večino sprejel poročilo o prispevku evropskih institucij h konsolidaciji in napredku bolonjskega procesa. Stališče Evropske ljudske stranke je predstavil poslanec Milan Zver, ki je prepričan, da se je od podpisa bolonjske reforme v letu 1999 evropski visokošolski prostor močno poenotil.
Vseh devetindvajset držav, ki so leta 1999 podpisale zavezo za izvajanje bolonjske reforme, je vzpostavilo tristopenjski visokošolski študij. Do konca desetletja se je tem podpisnicam pridružilo še osemnajst novih držav. „V drugem desetletju ostaja glavni cilj bolonjskega procesa enakovredno priznavanje diplom oziroma kvalifikacij iz katerekoli univerze v EU po vseh državah članicah EU. Nadaljnji korak je zato vzpostavitev in razvoj sistema evropskih diplom,“ so sporočili iz pisarne evropskega poslanca Milana Zvera.
A konec prvega desetletja reforme je prinesel veliko odprtih vprašanj. Kot ugotavlja poročilo, ki ga je za odbor pripravil poslanec Luigi Berlinguer, je „uvajanje tristopenjskega sistema v nekaterih državah prineslo precej težav, saj je pobuda za spremembo sistema prišla iz vladne ravni in je same univerze še niso popolnoma posvojile. Poleg tega države za učinkovito izpeljavo reforme niso namenile dovolj finančnih sredstev.“ Večina držav v bolonjskem procesu na žalost tudi še ni vzpostavila nacionalnih okvirov kvalifikacij, ki bi bili povezani z okvirom kvalifikacij evropskega visokošolskega prostora, povzemajo v bruseljski pisarni poslanca Zvera.
Eden izmed ciljev bolonjske reforme je vzpodbuditi evropske univerze k bolj odgovornemu ravnanju glede na potrebe družbe in potrebe trga delovne sile, še povzemajo v Bruslju. „Na žalost pa danes še vedno velja trditev iz lizbonskega dokumenta, da 'evropske univerze kljub precej visoki kakovosti poučevanja ne zmorejo izraziti svojega celotnega potenciala, da bi spodbudile gospodarsko rast, socialno kohezijo in izboljšale kakovost in količino delovnih mest'. Zato se mora visokošolska reforma nujno nadaljevati tudi v tem desetletju,“ zatrjuje nekdanji slovenski minister za šolstvo in šport.
Poročilo priporoča tudi boljše sodelovanje med evropskim visokošolskim prostorom (EHEA) in evropskim raziskovalnim prostorom (ERA). Pomemben aspekt reforme je tudi večja socialna kohezija. Visokošolsko izobraževanje na vseh ravneh mora biti dostopno vsem, še povzemajo ugotovitve poročila v sporočilu za javnost Milana Zvera.
