Poslovil se je nadškof Alfredo Battisti, prijatelj Slovencev
Cerkev na Slovenskem Marta Jerebič
V stolnici v Vidmu se bodo jutri popoldne poslovili od pokojnega nadškofa Alfreda Battistia, ki je umrl v nedeljo, 1. januarja 2012. Mašo zadušnico bo ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval goriški nadškof Dino de Antoni.
Nadškofa Battistia, ki je videmsko nadškofijo vodil med letoma 1973 in 2000, bodo zatem položili v kripto stolnice, kjer so pokopani dosedanji ordinariji te krajevne Cerkve. Pogreba se bodo v imenu Cerkve na Slovenskem med drugim udeležili nadškof Anton Stres ter škofa Metod Pirih in Jurij Bizjak.
Nadškof Alfredo Battisti je bil doma iz kraja Masi pri Padovi. V duhovnika je bil posvečen leta 1947. Papež Pavel VI. ga je 13. decembra 1972 imenoval za videmskega nadškofa. Posvečen je bil 25. februarja naslednje leto. Nadškofijo je vodil do upokojitve leta 2000, ko ga je nasledil nadškof Andrea Bruno Mazzocato. Župnik v Štandrežu pri Gorici Karlo Bolčina, ki je pokojnega nadškofa srečeval že kot bogoslovec v Vidmu, je o njegovi povezanosti s Slovenci med drugim povedal:
Ko je nastopil službo pastirja videmske nadškofije, je tako ugotovil, da je sestavljena iz različnih kulturnih enot: furlanske, italijanske in slovenske. Zato je 6. januarja 1974 prvič sodeloval na Dnevu emigranta v Čedadu. To je tradicionalna prireditev Slovencev iz Benečije, posebej tistih, ki se za praznike vračajo domov iz rudniških krajev v Belgiji, Franciji in drugod. Tam je spregovoril na dušo slovenskemu človeku. Dejal, je, da je slovenski živelj enakovredna in nujno potrebna komponenta ne samo Čedada in dveh beneških dolin: nadiške in terske, pač pa spada v srce same kulture in tudi cerkvene zgodovine videmske nadškofije.
Da so bili Slovenci zanj vedno enakovreden del cerkvenega občestva, je pokazal tudi s tem, da je eno izmed polnočnic namesto v stolni cerkvi v Vidmu daroval na eni izmed župnij v Benečiji in to v slovenščini. Z nadškofom Alojzijem Šuštarjem in škofom Egonom Kapellarijem je začel slavna romanja treh narodov oziroma treh dežel na Svetih Višarjah, je še povedal Karlo Bolčina. Nadškof Battisti je poleg tega leta 1986 župnijo Žabnice s svetiščem na Višarjah izročil v upravljanje slovenski frančiškanom, da bi se povezanost Slovencev s tem romarskim krajem še okrepila. Slednji so se po desetih letih poslovili od te božje poti.
Kulturno verski list Slovencev v videmski pokrajini Dom, na svoji spletni strani navaja navaja, da se je nadškof Alfredo Battisti kot odličen pastir izkazal tudi ob potresu leta 1976 ter v dolgih in napornih letih popotresne obnove. Zelo je bil priljubljen med verniki in med prebivalstvom v celoti. Tudi Slovenci iz videmske pokrajine mu veliko dolgujejo. Takoj po prihodu v Videm je uradno dovolil maševanje v slovenščini in se je javno opravičil za krivice, ki jih je Slovencem povzročila krajevna Cerkev. Vseskozi se je prizadeval za pravice Slovencev in pri pristojnih oblasteh večkrat posredoval v prid zaščitnemu zakonu.
