Janez Janša
Koalicijsko pogodbo podprl tudi svet SDS
Slovenija
Svet SDS je kot zadnji od petih koalicijskih partneric, pred tem so to storili že v DeSUS, SLS, NSi in Listi Virant, potrdil koalicijsko pogodbo. To naj bi predsedniki strank Janez Janša, Ljudmila Novak, Radovan Žerjav, Karl Erjavec in Gregor Virant podpisali v sredo ob 12. uri v državnem zboru. Vse stranke pa bodo prispevale podpise, da mandatar postane Janez Janša.
Glede sobotnega glasovanja v državnega zbora Janša sicer pričakuje, da se bodo vse koalicijske stranke, če bodo v sredo podpisale koalicijsko pogodbo, slednje tudi držale.
Janša sicer poudarja, da gre za koalicijo enakopravnih partnerjev, ki bodo "vsi imeli realno težo in bodo tudi odgovorni za izvajanje programa". Predsednik SDS sicer ne pričakuje, da bi ga predsednik republike Danilo Türk v sredo predlagal za mandatarja. Po njegovih besedah namreč predsednik predlog predloži po posvetovanjih, ki jih pa sedaj ni bilo, kar pa je sedaj "popolnoma vseeno".
Na vprašanja novinarjev o kadrovski razdelitvi resorjev, je Janša odgovoril, da je bilo treba najprej doseči dogovor o tem, kakšna naj sploh vlada bo. Če bo v sredo podpisana koalicijska pogodba, bodo šele nastali pogoji, da se vlado tudi formalno oblikuje. Nato mora državni zbor sprejeti zakon o vladi, je dejal Janša, šele po tem pa bo možno oblikovati konkretne predloge. Konkretneje bo na kadrovska vprašanja odgovarjal, ko bodo za to podani tudi formalni pogoji.
Je pa dodal, da je koalicijska pogodba dokaj temeljita, tako ko gre za načela kot ključne cilje, ki so tudi merljivi. V njej so se zavezali, da bo Slovenija v tem mandatu, "kolikor bo pač dolg", rasla hitreje od Evropske unije. Koalicija se je zavezala tudi, da bo zmanjšala brezposelnost in ustvarjala nova delovna mesta oz. zagotovila pogoje za to, ter da bo stabilizirala javne finance in ponovno omogočila, da Slovenija na mednarodnih finančnih trgih nastopa kot kredibilen faktor. "Če čez dve leti te cilji ne bodo doseženi, potem tudi te koalicije ne bo več," je dodal. Po Janševih besedah se koalicijska pogodba ukvarja s tem, kako na novo zagnati gospodarsko rast, kar je tudi "osrčje koalicijske pogodbe".
Glede začetka usklajevanja o okviru rebalansa proračuna, ki predvideva 800 milijonov evrov prihranka, je Janša poudaril, da so to številke iz delovnih dokumentov in da v zvezi s tem niti še ni dogovora, saj razprave še niso zaključili, prav tako še ni formalnega predloga rebalansa.
Je pa po njegovih besedah popolnoma jasno, da bo treba še posebej letos tako varčevati kot narediti vse, da več ustvarimo. Varčevati pa bo treba tako, da to čim manj prizadene ljudi, "in da se postrgajo najprej tiste rezerve, kjer stvari lahko mirno funkcionirajo brez nekih dodatnih standardov ali normativov".
Kot je opozoril, so že sredi prejšnjega mandata njegove vlade sklenili proračun z osmimi milijardami, torej z bistveno manj denarja, kot se ga je na letni ravni porabilo v zadnjih letih, "vendar so vsi sistemi funkcionirali". "To, da bomo z rebalansom skrčili izdatke na neko razumno mejo, ne pomeni, da bo karkoli propadlo," je dodal najverjetnejši mandatar.
