Direktor vatikanske banke: Evropa mora znova pridobiti konkurenčnost
Svet | 21.01.2012, 07:00 Marta Jerebič
Potem, ko je bonitetna hiša Standard & Poor's znižala bonitetno oceno 9-im državam, se po medijih znova vrstijo številni komentarji o finančni krizi. Vatikanski dnevnik L'Osservatore Romano je odločitev omenjene agencije kritiziral. Kot je zapisal, je to storila ravno takrat, ko so trgi pokazali znamenja majhnega izboljšanja. Časnik meni, da je s tem zadala hud udarec Evropi. Direktor Vatikanske banke pa v pogovoru za Radio Vatikan poudarja, da si mora Evropa znova pridobiti konkurenčnost.
Direktor vatikanske banke Ettore Gotti Tedeschi meni, da imamo opraviti z novim svetovnim redom, v katerem se je gospodarska moč z Zahoda premaknila na Vzhod. Zato odločitev o znižanju bonitetnih ocen povsem razume. „Kakšno oceno pa naj podajo te agencije, ki so poleg tega ameriške, o gospodarskem sistemu, ki je v zadnjih 25 letih razdelil svet? Danes imamo na zahodu svet potrošnikov in na vzhodu svet proizvajalcev, ki še niso potrošniki. Zahodni svet nima več značilnosti gospodarskega oddiha in rasti, ki se je uskladiščil drugod. Le kaj naj rečejo bonitetne agencije v takšnem položaju? Da opravljamo dobro delo samo zato, ker sprejmemo nekaj dobrih ukrepov, ki nižajo javne izdatke?“
Zahod okrog 2 tretjini vseh porabniških dobrin daje izdelovati v deželah, v katerih proizvodnja stane manj. Zato ima Evropa predvsem problem konkurenčnosti, meni priznani italijanski ekonomist Gotti Tedeschi. „Naš zahodni sistem je drag. Zato si moramo, če hočemo več zaposlitve in več proizvodnje na svetovni ravni, znova pridobiti konkurenčnost, in sicer na evropski ravni. Še več: Evropa in Združene države morajo pri tem držati skupaj. Tako kot je kriza nastala po vsem našem zahodnem sistemu, v Evropi in Ameriki, moramo soglašati tudi pri izhodu iz nje. In o čem moramo natančno soglašati? O zagonu našega gospodarstva, da znova postanemo konkurenčni,“ je za Radio Vatikan še povedal direktor Vatikanske banke Ettore Gotti Tedeschi.
Papež Benedikt XVI. je sicer v zadnjem času, zlasti pri ponovoletnih sprejemih, veliko govoril o finančni krizi. V nagovoru veleposlanikom, akreditiranim pri Svetem sedežu, je da ne smemo izgubiti poguma, ampak da mora biti kriza spodbuda za razmislek o človeškem bivanju in pomembnosti njegove etične razsežnosti, in šele nato o mehanizmih, ki vladajo gospodarskemu življenju.
Washingtonski nadškof kardinal Donald William Wuerl pa je za vatikanski časopis L'Osservatore Romano poudaril, da finančna in gospodarska kriza kaže na konflikt med človeško raso in njenim Stvarnikom. Odgovor Cerkve na finančno krizo izhaja iz njenega poudarjanja dostojanstva in vrednosti vsakega posameznika ter izpostavljanja porazdeljevanja zemeljskih dobrin v korist vseh. Egoizem, greh in zavrnitev Boga so življenje napolnili z nepravičnostjo. Sredi zmešnjave nasprotujočih si ciljev in zavračanja vrednot, ima krščanski pogled odgovor, je izpostavil kardinal. Kristus ponuja novo stvarjenje, nov svet, nov način življenja, nov način ljubezni. To, kar povečuje problem v naši današnji kulturi, je odkrita zavrnitev moralnih in človeških načel, ki ponujajo okvir za odpravo vzrokov gospodarske krize.
Družbeni nauk Cerkve išče načine za uravnoteženost med legitimnimi potrebami svobodnega podjetništva, pravičnimi zahtevami države ter temeljnimi človeškimi potrebami posameznikov, ki živijo in umirajo. V družbenem nauku Cerkve najdemo jasen opis trajnih načel in vrednot, je dejal kardinal in dodal, da bi ravno na te vrednote bilo treba pristati prej kot na katerikoli drug gospodarski sistem ali vodenje. Ta načela moramo sprejeti za svoja, če želimo najti rešitve za aktualne probleme, je še poudaril washingtonski nadškof.
