Makarovič verjame v nastanek desnosredinske vlade

Komentarji | 20.01.2012, 16:22 Petra Stopar

Politični analitik in izredni profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici dr. Matej Makarovič verjame, da se bo DeSUS uspel uskladiti z desnosredinskimi strankami in se jim pridružil v koaliciji. Po njegovem mnenju na koncu ne bo predsednik države tisti, ki bo predlagal Janeza Janšo za mandatarja, ampak bodo to morali storiti poslanci.

Dozdajšnja desnosredinska koalicija je že brez DeSUS-a v koalicijski pogodbi skušala upoštevati neke elemente, ki jih bo stranka zahtevala, opaža dr. Matej Makarovič, „tako da jaz mislim, da bodo zadeve na koncu uskladljive in izvedljive“.

To, da naj bi bil DeSUS znotraj sebe razklan glede pripadnosti Zoranu Jankoviću ali desni sredini, in ugibanja, da se zna zgoditi zamenjava predsednika Karla Erjavca, je Makarovič označil za „bolj ali manj nek medijski konstrukt“. Kot pravi, je zelo očitno, da je bilo odločanje ključnih organov stranke zelo blizu popolnemu soglasju, da se začnejo pogajanja z desno sredino. „Je pa seveda možno, da bo tudi kakšna skupina posameznikov iz stranke protestno odšla, a kot kažejo dosedanje izkušnje z DeSUS-om, je to stranka Karla Erjavca. On je tisti, ki s svojo karizmo na nek način vleče za sabo volivce, tako da realnega učinka neki posamični odhodi za stranko sploh ne bi imeli.“

Glede poteze predsednika republike, ki je strankam v razmislek o mandatarju predlagal finančnika Marka Voljča, Makarovič meni, da je bila ta neresna ter da ni izhajala iz državnotvorne drže in želje, da Slovenija dobi mandatarja s širokim soglasjem, „ampak preprosto iz čisto svoje lastne, osebne zamere, zaradi katere želi na vsak način preprečiti, da bi mandatar nove vlade postal Janez Janša. Mislim, da bi moral nekdo, ki je na položaju predsednika republike, v takih situacijah pozabiti na osebne zamere in delovati bolj državotvorno“.

Na koncu je prepričan, da bodo morali predlog Janeza Janše za mandatarja vložiti poslanci. Vprašanje je le, ali bo predlog v Državni zbor vložila skupina 10 poslancev ali poslanska skupina.

O vzrokih za uspehe in neuspehe Zorana Jankovića

Dejstvo, da Jankoviću očitno ne bo uspelo sestaviti vlade, je "izključno njegova osebna krivda", meni Makarovič. Ko gre za doseganje kompromisov, Janković po mnenju političnega analitika popolnoma odpove in zato si je tudi na nek način zapravil to veliko priložnost.

Razlog za prvotni hitri vzpon nekdanjega ljubljanskega župana kot predsednika novoustanovljene stranke na predčasnih volitvah je po oceni Makaroviča v šibkosti slovenskega strankarskega sistema, še posebej na levici: „Namreč, v Sloveniji še vedno manjkajo zares trdne, stabilne stranke, ki bi dejansko bile avtonomne v odnosu do raznih interesnih skupin, lobijev in drugih t.i. 'stricev iz ozadja'.“

A kljub temu se je po volitvah izkazalo, da se je v politiki treba pogovarjati, iskati kompromise in kdaj stopiti tudi kakšen korak nazaj. „In to je tisto, v čemer Janković očitno nikakor ni vešč. Janković je vendarle človek, ki je vajen kot poslovnež delovati z neomejenimi kupi najpogosteje izposojenega denarja, kot politik pa delovati takrat, kadar ima na razpolago tako rekoč neomejeno moč.“ Poleg osebne krivde kot razlog za neuspeh v pogajanjih za sestavo vlade Makarovič še navaja Jankovićev podcenjujoč odnos do potencialnih koalicijskih partnerjev.

Stranka Pozitivna Slovenija bo imela sicer v soboto v Ljubljani kongres, na katerem naj bi strnila svoje vrste in sprejela načrt dela za v prihodnje. Tudi njen predsednik je nakazal, da se bo, če ne bo mandatar, v prihodnje posvetil predvsem izgradnji strankine mreže ter njene infrastrukture. Nekateri pa pričakujejo, da bo povedal, da ne bo znova kandidiral za župana Ljubljane.