Na svetu 150 milijonov preganjanih kristjanov
Svet Izidor Šček
Na svetu je približno 150 milijonov kristjanov, ki trpijo zaradi omejevanja verske svobode. Še zlasti velik problem to predstavlja v Severni Koreji, Iranu, Afganistanu, Saudski Arabiji in Somaliji.
Pojav omejevanja verske svobode pa v zadnjih letih tudi narašča. Te podatke lahko razberemo iz poročila francoske nevladne organizacije „Portes Ouvertes“, ki že od leta 1955 deluje na področju moralne, duhovne in človekoljubne podpore preganjanim kristjanom, so poročali v slovenski oddaji Radia Vatikan.
Njihovo poročilo omenja petdeset držav. Na prvem mestu je Severna Koreja, kjer biti kristjan ali imeti v lasti Sveto pismo lahko pomeni tveganje življenja. Na zadnjem mestu pa je Malezija, kjer je verska svoboda sicer uradno zagotovljena, a je, kot pravi poročilo, dejansko nemogoče spreobrniti se v krščanstvo. V zadnjih dvajsetih letih je mogoče zaznati poslabšanje razmer predvsem na področjih Nigerije, Sudana, Iraka, Egipta in Pakistana. V slednjem je preganjanje kristjanov vrhunec doseglo v lanskem letu z umorom ministra za verske manjšine Šabaza Batija.
Pater Bernardo Cervellera, direktor tiskovne agencije Asia News, pravi, da sta med prevladujočimi razlogi za preganjanje kristjanov "krepitev islamskega ekstremizma in verskega nacionalizma". V zadnjem obdobju je namreč predvsem v muslimanskem svetu močno narasel fundamentalizem. To se je po mnenju patra Cervellere zgodilo zaradi finančne podpore iz držav, kot je na primer Saudska Arabija, pa tudi zaradi nezmožnosti nekaterih političnih oblasti, da bi obvladovale prebivalstvo, in njihove želje, da bi zaustavile razvoj mentalitete. Še en razlog za širjenje pojava omejevanja verske svobode pa je "agresivni laicizem", ki je prisoten tudi v Evropi.
Istočasno pa je opazno pospešeno ozaveščanje in zakonodajno prizadevanje, ki se predvsem v Evropi in v Združenih državah Amerike bori proti preganjanju verskih manjšin. Pater Cervellera pravi, da je o verski svobodi potrebno govoriti, da ne smemo molčati. Četudi le-to ne more imeti veliko učinka na področjih kot so politične spremembe. Navedel je primer pakistanske kristjanke Asie Bibi, ki je bila obtožena bogokletja in obsojena na smrt. Za njeno osvoboditev se je borila Evropska unija, ki pa v dveh letih boja ni dosegla veliko. Vseeno pa je danes mogoče zaznati večjo ozaveščenost in tudi na politični ravni se pogosteje razpravlja o verski svobodi in nestrpnosti.
Poročilo francoske nevladne organizacije "Portes Ouvertes" razen za Severno Korejo in Kitajsko posebno skrb izraža tudi za države t. i. "arabske pomladi". Pater Bernardo Cervellera poudarja, da se je vstaja v teh državah začela "v imenu človeškega dostojanstva, dela in ponovne razdelitve bogastev". Opominja, da je bila "arabska pomlad" hkrati priložnost, da se je "v družbeni zavesti mnogih oseb zanetila iskrica". Za kristjane bo v nadaljevanju nedvomno veliko ovir, a pater Cervellera izraža svojo vero, da si bodo skupaj z mladimi muslimani, ki so v preteklih mesecih podprli versko svobodo, lahko izborili priznanje in enakovrednost.
