Slovenska balerina - Lidija Sotlar
Slovenija Nataša Ličen
V zadnji adventni soboti je bila naša gostja baletna umetnica, pedagoginja in publicistka Lidija Sotlar. Obiskali smo jo na njenem domu, v katerem se začuti pridih njene miline in obenem neusahljive radoživosti. Njeni neposrednost in odprtost sta tako drugačni od odzivov večine ljudi našega časa. V enournem pogovoru smo bili priče strnjeni, a s pravimi poudarki podkrepljeni pripovedi balerine, katere solistični plesni opus v nacionalni operno-baletni hiši v Ljubljani je mojstrski.
Ljubezen na prvi pogled
Lidija Sotlar se je z baletom seznanila leta 1942, ko si je kot mlado dekle v sklopu šole ogledala operno baletno predstavo. Takrat je sploh prvič videla tovrstno dogajanje na odru in ob prvem navdušenju sklenila, da to želi početi vse življenje. Imela je ne samo pravo postavo za baletno plesalko, talent in muzikaličnost, ampak tudi srečo. Nekaj te moraš imeti, pravi Lidija Sotlar. Njej se je nasmehnila, ko je dopolnila 14 let, kar je za začetnico baletnega plesa že skoraj prepozno. Pa vendar se je odločila in se leta 1944, ob napovedani ustanovitvi državne operno-baletne šole, prijavila na avdicijo. Od stotih kandidatk je na koncu med izbranimi tremi vztrajala in ostala prav Lidija Sotlar.
Bogata poklicna pot
Po končani plesni karieri je Sotlarjeva odigrala več vlog. Bila je ustanoviteljica, pedagoginja in koreografka baletne skupine z njenim imenom, pedagoginja Srednje baletne šole v Ljubljani, mentorica v operno-baletnih gledališčih v Ljubljani, Mariboru in na Reki ter ustanoviteljica, umetniška voditeljica in organizatorka Srečanja jugoslovanskih baletnih umetnikov.
Njeni spomini na baletno kariero so izredno dragoceni, plesala je tudi pod vodstvom znamenitih zakoncev Pie in Pina Mlakarja.
Naprej so jo vedno gnale odgovornost, vztrajnost, redoljubnost in natančnost.
