Od petka do petka: 16. - 23. december 2011

| 25.12.2011, 06:51 Matjaž Merljak

Danes praznik Jezusovega rojstva, teden je zaznamoval preobrat na sredini ustanovni seji državnega zbora, koalicija še vedno ni zarisana, prodaja Mercatorja zastala, v petek smo praznovali 20. obletnico sprejetja ustave in se spomnili odločanja za samostojno državo pred 21-imi leti.

Cerkev

Pregled dogodkov od petka do petka začenjamo kar na koncu- z današnjim praznikom Jezusovega rojstva, ki ga v Sloveniji spet javno praznujemo od konca 80-ih let. Slovenski škofje so v božičnem voščilu med drugim zapisali: „Božič je in ostaja velika in večna Luč, ki se je naselila med nami, da bi lahko stalno dajala plamen našim slabotnim človeškim svetilkam. Brez nje nam te lahko ugasnejo sredi teme življenjskih viharjev, tako da bi nas prevzela tema zla, sebičnosti, socialne krivičnosti ali celo sovraštva, ki usužnjuje, podira in ubija.

Sprejeti božič pomeni živeti v zavesti, da nismo več sami, ker je Bog z nami. Božič naj v naših srcih poživi prepričanje v Božjo ljubezen. Ohranimo to prepričanje v srcu vseh 366 dni novega leta. Predvsem pa se v svetlobi božičnih praznikov prepoznajmo kot bratje in sestre, kot družina Božjih otrok, ki bo sposobna graditi pravičnost v ljubezni“

Ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres v božični poslanici poudarja, da svetloba Božje ljubezni, ki se je pojavila pred 2 tisoč leti, ni nikoli več ugasnila, tudi v našem času in v njegovih grožnjah ne bo.

„Pomembno je, da verujemo v moč ljubezni, tudi če se nam zdi slabotna in nemočna kakor otrok v jaslih. Še posebej želim te vere in obnovljenega zaupanja vsem, ki ste osamljeni ali bolni, v skrbeh in v strahu pred jutrišnjim dnem, vsem, ki trpite zaradi krivic in sovraštva, neuspehov ali razočaranj. Ob božičnem prazniku se s posebno pozornostjo in najlepšimi željami obračam tudi k vsem rojakom zunaj meja naše domovine, v zamejstvu in izseljenstvu, ter slovenskim vojakom in policistom na mirovnih misijah. Vsem vam in vašim najbližjim od srca želim lepo in veselo božično praznovanje, da vas bo božično sporočilo napolnilo z novim pogumom in zaupanjem za vse dni novega leta, ki je pred nami.“

Mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek pa letošnje božično voščilo navezuje na pastoralno leto socialne pravičnosti. Kot pravi, si tudi v slovenskem prostoru želimo čim več uresničene „pravičnosti v ljubezni“. Ta pa se uresničuje na štirih temeljih: v spoštovanju človeka kot osebe, delovanju za skupno dobro, solidarnosti in porazdeljeni odgovornosti.

„V duhu teh temeljev želim v prazničnih dneh deliti bližino še posebej z družinami ter z vsemi preskušanimi v bolezni, revščini, zapuščenosti, brezposelnosti, zlorabljenosti, po zaporih in s tistimi v tujini. ...Milost, moč in blagoslov božičnega dogodka naj se razlijejo na vas, in ostanejo nad vami vse leto 2012!“

Ob prazniku je v božični poslanici svoje vernike nagovoril tudi škof evangeličanske cerkve v Sloveniji Geza Erniša. "Pesem Sveta noč, blažena noč je povabilo vsem, da naj odprejo srca za ljubezen, spoštovanje, mir in dobroto, saj so to vrednote, ki ne smejo izginiti ne iz življenj vernih in ne iz življenj tistih, ki ne verujejo," je dejal.

Na prvi sveti večer se je sklenila akcija „Luč miru iz Betlehema“. Predstavniki slovenskih skavtskih organizacij so poskrbeli, da se je njen plamen, ki je bil prižgan v votlini Jezusovega rojstva, že 21. leto zapored širil tudi po naši državi. Zasvetil je v številnih domovih, prav tako so ga sprejeli v različnih ustanovah. Z zbranimi prostovoljnimi prispevki bodo pomagali organizaciji Varna hiša, ki ženskam in otrokom nudi zavetje pred nasiljem v družini, ter Urbanu Babiču, dečku, ki se je rodil z anomalijo nog in potrebuje elektronske proteze.

Politika in družba

Nadaljujemo s spomini na dogodke, na katerih temelji samostojna Slovenija. V petek smo se spomnili 21. obletnice plebiscita. Glasovanja se je udeležilo 93,2 odstotka vseh volilnih upravičencev, za samostojno in neodvisno Slovenijo je glasovalo 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev.

Leto pozneje pa smo 23. decembra dobili slovensko ustavo. Pri njenem pisanju je sodeloval tudi nekdanji ustavni sodnik dr. Lovro Šturm, ki je za naš radio povedal.

„Takrat smo si zelo prizadevali, da omogočimo s slovensko ustavo trdni temelj svobodni in demokratični družbi, ki bi pomenila prelomnico z nekdanjim totalitarnim sistemom.“

Priznal je, da postopek ni bil enostaven, zato se je nekoliko zavlekel, vendar pa nam po njegovih besedah „ustava daje zanesljivo vodilo za ustavno demokracijo.“

V tem tednu smo dočakali konstitutivno sejo novega šestega sklica državnega zbora, ta je presenetila v vseh pogledih. Potem, ko so poslanke in poslanci najprej potrdili svoje mandate, se je zapletanje začelo pri tem, kdo naj bo predsednik državnega zbora. Kandidata sta bila dva, oba iz domnevnih koalicijskih vrst: Maša Kociper iz Pozitivne Slovenije in predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor. Glasovali so dvakrat, a nihče od njiju ni dobil zahtevanih 46 glasov. Glasovanje je tako pokazalo, da nove koalicije še ni na vidiku. Borut Pahor je nato umaknil svojo kandidaturo, nepričakovano pa jo je napovedal predsednik Državljanske liste Gregor Virant - za ta korak so se odločili po sestanku z SDS, NSi in DeSUSom. Virant je bil tako v tretjem poskusu na presenečenje mnogih s kar 52-timi glasovi potrjen za devetega predsednika Državnega zbora. „Žal je prišlo do blokade med dvema največjima koalicijskima strankama in to blokado je bilo treba razrešiti. Čaka nas zelo veliko dela, pred nami je sprejemanje interventnega zakona, kjer bo potrebno zelo veliko usklajevanja in ta poteza je bila nujna. Tako kot sem povedal, štejem to rešitev za rešitev do sklenitve koalicijske pogodbe. Mesto predsednika državnega zbora mora biti omenjeno v koalicijski pogodbi, sam sem bil pripravljen to mesto prevzeti do tedaj.“

Predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković preobrata ni jemal preveč tragično.
„Ne vem, če je to politični poraz, zakaj bi bil. Čestitke Virantu za izvolitev. Zame so to volitve kot tiste 4. decembra. Ko prideš za zaveso, se odločiš po svoji vesti. Dobil je večino glasov, 52, je izvoljen in imamo državni zbor. Morda pa se danes oblikuje ali kaže neka nova koalicija, ki bo imela priliko, da oblikuje tudi vlado.“

Poslanke in poslanci so za podpredsednika državnega zbora izvolili Ljudmilo Novak (NSi) in Jakoba Presečnika (SLS). Tretjega podpredsednika pa bo državni zbor dobil tedaj, ko bodo znani obrisi koalicije oz. razmerje med koalicijo in opozicijo. Za tri podpredsedniška mesta so sicer potegovali trije kandidati: poleg že omenjenih še poslanka SD Majda Potrata. Na tajnem glasovanju, na katerem so poslanci lahko glasovali za največ dva kandidata, so Novakovi namenili 70 glasov, Presečniku 54, Majdi Potrata pa 42 glasov, torej premalo.

Kaj dogajanje v državnem zboru pomeni za sestavljanje koalicije? Slišali smo izjavo Zorana Jankovića, ki je dejal, da se morda že nakazuje neka nova koalicija. A za zdaj pogovore s strankami, ki bi lahko sestavile novo vladno ekipo, nadaljuje on sam. Uradno mandatarstva še nima, saj predsednik države Danilo Türk še ni opravil pogovorov s parlamentarnimi strankami. To naj bi storil v torek. Socialni demokrati bodo šli v koalicijo s Pozitivno Slovenijo, če se bo tako odločilo predsedstvo stranke, je v oddaji Pogledi Slovenije dejal predsednik Borut Pahor. Sam je do Jankovića kritičen, dejal mu je, da vlada ni centralni komite in da mu gre pri sestavljanju koalicije zelo slabo, "ker se je treba pogajati, ne pa prodajati".

Predsednik Liste Virant Gregor Virant pa pravi, da bodo sedaj težko podprli Zorana Jankovića. Po besedah Janka Jenka iz Liste Virant v pogajanjih doslej niso videli dovolj pripravljenosti za kompromis, ki bi jih navdajal z optimizmom, da pridejo do koalicije. Vodja pogajalske ekipe Janez Šušteršič je sicer zagotovil, da bo stranka nadaljevala pogajanja z Jankovićem. Osnutek koalicijske pogodbe imajo, zdaj upajo, da se bodo o njem uspeli uskladiti. O kadrih se še ne pogovarjajo.

Čeprav sredina ustanovna seja državnega zbora kaže, da bi se v Sloveniji prej in lažje zgodila koalicija okoli Slovenske demokratske stranke Janeza Janše, se večinsko prepričanje nagiba k mandatarstvu Zorana Jankovića. Tako Virant kot Janša menita, da bi moral prvi poskus oblikovanja vlade dobiti relativni zmagovalec. Hkrati pa dodajata, da ne želita, da bi dobili koalicijo, ki bi se bolj ukvarjala sama s seboj, problemi pa bi ostali nerešeni. Tudi predsednik SLS Radovan Žerjav ne želi, da bi se ta zgodba ponovila, saj "popravnega izpita preprosto nimamo več". Podobnega mnenja je predsednica NSi Ljudmila Novak, ki je opozorila, da nimamo več veliko časa in lahko koalicijo sestavi še kdo drug.

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je bil sicer nad dogajanjem ob volitvah predsednika državnega zbora "popolnoma zgrožen". Po njegovih besedah DeSUS trenutno ne bo več nadaljevala pogajanj z Jankovićem, ampak bodo v stranki počakali, da predsednik republike opravi pogovore s poslanskimi skupinami in bo jasno, kdo bo mandatar in bo sestavljal vlado.

Janković sam je sicer v oddaji na TV Slovenija zatrdil, da ve, da lahko sodeluje, če bo dobil mandatarstvo in da je timski igralec. Ampak to bo pokazal čas.

Novo službo pa že ima eden od trenutne ministrske ekipe. Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Catherine Ashton je v sredo poročila, da je bil zunanji minister Samuel Žbogar izbran za vodjo urada Evropske unije na Kosovu. To je prvi visok položaj za Slovenijo v evropski diplomatski službi. „Imenovanje za vodjo urada Evropske unije na Kosovu je "verjetno najlepše priznanje" delovanju vlade in zunanjega ministrstva v preteklem mandatu“, je v odzivu na novico iz Bruslja povedal zunanji minister Samuel Žbogar. Kot je dejal, je interes Evropske unije stabilno Kosovo.

Gospodarstvo

V minulih dneh so bile gospodarske rubrike v slovenskih medijih polne zgodb o največjem slovenskem trgovcu Mercatorju. Njegova napol dogovorjena prodaja hrvaškemu trgovcu in proizvajalcu Agrokorju je padla v vodo. Predsednik uprave NLB Božo Jašovič je zato že ponudil svoj nepreklicni odstop.

Mercatorjeva plošča se je nato obrnila v povsem drugo smer.

Uprava Mercatorja se je odločila objaviti namero za prevzem Pivovarne Laško. Kot pravijo v trgovcu, lahko s strateško povezavo s Pivovarno Laško dosežejo številne pozitivne ekonomske in finančne učinke. Mercator je s to odločitvijo že seznanil Agencijo za trg vrednostnih papirjev, Urad RS za varstvo konkurence ter upravo in predstavnike zaposlenih v laški pivovarni. V Pivovarni Laško bodo novico natančneje preučili v prihodnjih dneh.

Pilot Matevž Lenarčič se po sedmih letih, odkar je poletel okoli sveta, znova odpravlja na pot. Za izziv je ponovno zbral Pipistrelovo letalo. To mu bo po besedah direktorja Pipistrela Iva Boscarola omogočalo hitrosti do 300 kilometrov na uro, s 350 litri goriva pa bo lahko preletel 4000 kilometrov.

Na poti bo predvidoma dva do tri mesece, v tem času pa preletel okrog 100.000 kilometrov.

Kultura

Letošnje Severjeve nagrade so končale v rokah Matjaža Tribušona, igralca SNG Drama Ljubljana, za vlogo Charlesa Smitha v predstavi November, ter Romane Šalehar iz Slovenskega mladinskega gledališča za vlogo Regan v Kralju Learu in vlogo Angelike Seibert v Mefistu.

Šport

V tem tednu smo dobili tudi športnike leta. To sta postala alpska smučarka Tina Maze in kajakaš Peter Kauzer, med ekipami pa je najboljša slovenska reprezentanca v smučarskih skokih. Mazejeva, ki je bila najboljša je bila že leta 2005 ter lani, je v tradicionalni anketi dobila 368 točk.

Druga je bila smučarska tekačica Petra Majdič, tretja pa judoistka Urška Žolnir.

Peter Kauzer je postal športnik leta z 287 točkami, drugi je bil Primož Kozmus, tretji pa Bojan Tokič.