Leto 2011: Reforme padale na referendumih, najbolj boleč padec pokojninske reforme

Slovenija | 30.12.2011, 15:14

Leto 2011 je bilo v znamenju referendumov o pomembnih reformskih projektih vlade Boruta Pahorja, vendar noben od njih na referendumu ni uspel. Po referendumskem padcu pokojninske reforme se je začela koalicija razkrajati, bonitetne ocene Slovenije pa so padle. Dogajanje so povzeli sodelavci Slovenske tiskovne agencije STA.

REFORME PADLE NA REFERENDUMIH

Vlada si je prizadevala za to, da bi pokojninska reforma, ki jo je državni zbor po vetu državnega sveta dokončno sprejel konec leta 2010, začela čim prej veljati. Z njo je želela postopno dvigniti upokojitveno starost za oba spola na 65 let, pri tistih, ki so začeli delati mladi, pa podaljšati pokojninsko dobo za tri leta. Gre za nujni odgovor na demografske spremembe, je poudarjala vlada. Sindikati pa so vztrajali, da mora za polno starostno pokojnino brez odbitkov za moškega zadostovati 40 let pokojninske dobe in za ženske 38 let. Ker jim vlada ni ugodila, so vse sindikalne centrale v začetku januarja začele zbirati podpise za razpis referenduma.

Državni zbor se je odločil vložiti zahtevo za ustavno presojo referendumske pobude. Vendar je ustavno sodišče odločilo, da rezultati pokojninskega referenduma ne bi povzročili protiustavnih posledic. Reforma je bila na referendumu 5. junija zavrnjena z 72 odstotki glasov volivcev.

Vlada si je prizadevala tudi za reformo trga dela. Del te je pomenil zakon o malem delu, s katerim naj bi omogočili omejen obseg dela tako študentom kot brezposelnim in upokojencem. Vendar so v Študentski organizaciji Slovenije nasprotovali omejevanju dela študentov, v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pa opravljanju malega dela brezposelnih, namesto da bi ti dobili redno delo. Pobudo za prvi referendum v letu je vložila Študentska organizacija Slovenije, zakon pa je 10. aprila na referendumu zavrnilo 80 odstotkov volilnih upravičencev. Padec zakona je še okrepil razhajanja v koaliciji.

Naslednji v sklopu zakonov o trgu dela je bil zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, s katerim naj bi zmanjšali obseg sive ekonomije v državi. Poslanci SDS in SNS so zaradi omejevanja sosedske pomoči v zakonu vložili zahtevo za razpis referenduma. Tudi ta zakon je bil zavrnjen na superreferendumsko nedeljo 5. junija, skupaj s pokojninsko reformo in novelo zakona o arhivih.

Da opozicija ne bi blokirala dela vlade z zahtevami po referendumih, je vlada že spomladi pripravila predlog za spremembo ustave. Skladno z njo bi možnost predlaganja referenduma dali le volivkam in volivcem, poslancem in državnemu svetu pa ne. Uvedli bi tudi kvorum za veljavnost referenduma. Vendar potrebna dvotretjinska večina za sprejetje spremembe ustave ni bila dosežena.

REŠEVANJE DRŽAVNE BLAGAJNE Z INTERVENTNIMI UKREPI

Septembra se je začelo padanje bonitetnih ocen Slovenije, kar pa je vlada pričakovala. Bonitetne agencije so kot vzrok za takšno odločitev sicer navajale zvišanje tveganja, da bo država morala zagotoviti dodatno podporo slovenskemu bančnemu sistemu. Vendar pa je bila med dejavniki tudi vprašljivost sposobnosti izvedbe strukturnih reform, potrebnih za preprečitev nadaljnjega povečanja državnega dolga v srednjeročnem obdobju.

Vlada si je po referendumskem padcu pokojninske reforme prizadevala za zmanjšanje primanjkljaja v državnem proračunu tudi s predlogom interventnih ukrepov - najprej s predlogom novele interventnega zakona, s katero bi prepovedali zaposlovanje v javnem sektorju do konca leta 2012. Zaradi ostrega nasprotovanja sindikatov javnega sektorja je potem pripravila nov interventni zakon, po katerem bi v letu 2012 zamrznili plače v javnem sektorju, pokojnine in socialne transferje. Vendar je predlog obtičal v parlamentarnem postopku.

Tik pred zdajci - 23. decembra - je bil zakon o dodatnih interventnih ukrepih vendarle sprejet. Potrdil ga je novoustanovljeni državni zbor na svoji prvi izredni seji. Predlog zakona je v parlamentarno proceduro sicer vložila vlada Boruta Pahorja, a je bil zakon na matičnem parlamentarnem odboru dopolnjen v skladu z dogovorom, ki ga je najverjetnejši novi mandatar Zoran Janković dosegel s socialnimi partnerji. Po zakonu se socialni transferji z izjemo nadomestil za čas brezposelnosti, pokojnine in plače javnih uslužbencev v prvem polletju leta 2012 ne bodo usklajevali, po ocenah ministrstva za finance pa bo prinesel približno 65 milijonov evrov prihrankov.

NOVO VLADO ČAKATA ŠE ZDRAVSTVENA REFORMA IN MODERNIZACIJA PLAČNEGA SISTEMA

Ni pa uspelo vladi niti do parlamentarne procedure pripeljati zdravstvene reforme. Zakoni so po navedbah ministra za zdravje, ki opravlja tekoče posle, Dorjana Marušiča, sicer spisani, a jih je prehitel padec vlade. Nadgradnja zdravstvenega sistema je predvidevala ukinitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbo obvezne participacije ter izločitev nekaterih pravic iz košarice pravic, kritih iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Poleg tega so načrtovali uvedbo dodatnih trošarin na izdelke, ki so zdravju škodljivi.

Novo vlado pa čaka tudi modernizacija plačnega sistema. Pahorjeva vlada je v izhodiščih za modernizacijo predvidela, da se letno usklajevanje vrednosti plačnih razredov ne bi vezalo le na predvideno inflacijo, temveč tudi na druge makroekonomske kazalce, predvsem BDP in produktivnost dela. Posledično bi določili možnost znižanja vrednosti plačnih razredov ob neugodnih napovedih gibanja makroekonomskih kazalcev. Nadaljnje korake v tej smeri je preprečil izstop Zaresovih ministric, med njimi tudi ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs, iz vlade.

Pod grožnjo referenduma je tudi družinski zakonik, ki je bil v državnem zboru končno sprejet šele v t.i. kompromisni različici. Pobudniki referenduma so prepričani, da zakonik poskuša razvrednotiti pomen družine. Pobuda za referendum je na zahtevo državnega zbora trenutno na ustavnem sodišču.

Med vsemi reformnimi projekti Pahorjeve vlade je šlo še najlažje s socialno reformo, s katero naj bi med drugim uvedli večjo preglednost na področju socialnih prejemkov. Reforma je bila sprejeta lani, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa je v zadnjih mesecih letošnjega leta intenzivno predstavljalo novosti, ki bodo začele veljati s 1. januarjem 2012.