Petrič in Virant ob dnevu samostojnosti in enotnosti
Slovenija | 26.12.2011, 04:32
Danes obeležujemo državni praznik dan samostojnosti in enotnosti. 26. decembra 1991 so razglasili izide plebiscita na katerem je na vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, od 93,2 odstotka udeleženih volivcev okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno, kar je 88,5 odstotka vseh volivcev. Dogodki v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti - državna proslava, slavnostna seja DZ in maša za domovino so potekali v petek, 23. decembra.
Petrič: Poleg uspehov so naši tudi neuspehi
Predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič je v govoru na osrednji državni slovesnosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti poudaril, da smo sami odgovorni, ker ljudje ne verjamejo v pravno državo. Po njegovem mnenju smo namreč s svobodo dobili tudi odgovornost, da bomo vzpostavili pravno državo, poleg uspehov pa so torej "naši tudi neuspehi".
Po Petričevem mnenju so mnogi prepričani, da imamo dve pravni državi, "eno za kurje tatove, ki končajo obsojeni pred sodiščem, in drugo za tiste, katerih zgodbe pred sodišči trajajo leta in leta in se ne končajo".
Petrič je nato nadaljeval, da smo sami odgovorni tudi za to, da je t.i. interna privatizacija tako rekoč čez noč ustvarila milijonarje in hkrati vrgla na cesto tiste, ki so pošteno delali za skromen zaslužek. "Sami smo odgovorni, če so se zgodile zgodbe kot so Vegrad, SCT, MIP, Merkur, Elan," je dejal.
Za neučinkovitost naših organov izvršne oblasti, organov pregona, sodišč in politike se tako po Petričevih besedah ni moč izgovarjati ne na Beograd in ne na Dunaj, tudi na Wall Street ne. Velika utvara bi bila, če bi verjeli, da so naši problemi in težave od drugod, je menil in nadaljeval: "so naše, in mi se moramo spopasti z njimi".
Petrič se je dotaknil tudi aktualnega političnega dogajanja in dejal, da bo nova vlada, pa tudi celotna politična elita pred izjemno težko in izjemno pomembno odgovornostjo. Po njegovem mnenju bo namreč potrebno zavedanje, da je za zagotavljanje temeljnega nacionalnega interesa - blagostanja in socialne varnosti ljudi in varnosti države - potrebno sodelovanje vseh dejavnikov in odpovedi na vseh ravneh. "Prepričan sem, da je v glavah in srcih tistih, ki so jim volivci izkazali zaupanje, čvrsta zavest, da je sodelovanje nujno," je ocenil.
Predsednik ustavnega sodišča je omenil pobude za spreminjanje ustave, češ da je sedaj pravi čas za razmislek o dopolnilih k temu aktu. Po Petričevi oceni so potrebni razmisleki po zagotovitvi večje učinkovitosti političnega sistema, vključno z volilnim sistemom, o lokalni samoupravi in regionalizaciji, potrebna je jasnejša ureditev ustavne pravice do referenduma in ne nazadnje tudi pristojnosti samega ustavnega sodišča.
Hkrati pa je Petrič opozoril še na kritike dela sodišč. Po njegovih besedah morajo biti odločbe ustavnega sodišča predmet strokovne obravnave in strokovne kritike, saj so v pravni državi nesprejemljive pavšalne in včasih tudi žaljive kritike sodišč.
Neodvisnost sodišč je temelj pravne države, je izpostavil. "Z odvisnimi, politično ali kako drugače motiviranimi ali skorumpiranimi sodišči, tožilstvi, organi pregona - ni pravne države, ni demokracije in ne spoštovanja človekovih pravic, ni zdravega gospodarskega razvoja, ni blagostanja, ni pravne in dejanske varnosti," je še dejal Petrič.
Virant: Danes je dan za spomin, kaj smo enotni sposobni doseči
Po 21 letih praznik ne bo tako prazničen, kot bi moral biti, je na petkovi slavnostni seji DZ ob dnevu samostojnosti in enotnosti povedal predsednik DZ Gregor Virant. Kot je dodal, obupavanja ob krizi ne pride v poštev, sprejetje usklajenega interventnega zakona pa je pri tem označil za žarek upanja na boljše čase.
Dan samostojnosti in enotnosti je poklon samostojni Sloveniji in složnosti, ki smo jo izkazali pred 21 leti. Slovenija je v dobrih dvajsetih letih po besedah Viranta prehodila izjemno pot, v zadnjih letih pa malce zaspala in začela nabirati razvojni zaostanek. Zato dan samostojnosti in enotnosti za marsikoga ne bo tako prazničen, kot bi moral biti, je pojasnil.
Toda metanje puške v koruzo ne pride v poštev. Konstituiranje Državnega zbora novega sklica lahko po mnenju Viranta vzamemo kot priložnost za novo razvojno etapo, s sprejetjem široko usklajenega interventnega zakona pa smo pokazali, da znamo biti složni. Mednarodnim finančnim trgom smo z zakonom dali pozitiven signal, sebi pa prižgali žarek upanja na boljše čase.
Ob tem si ne smemo delati iluzij, da lahko o vseh vprašanjih vsi mislimo enako. Za prijetno sožitje v družbi je bistveno, da se zavedamo različnosti med ljudmi in jo spoštujemo. "Svoboda, o kateri je razmišljal in pisal preminuli pisatelj in državnik Vaclav Havel, je svoboda, da poveš svoje mnenje, svojo resnico, je neprecenljiva pridobitev družbenega razvoja", je še povedal.
Enako velja v politiki, kjer je predsednik DZ pozval k moči argumentov, slogi in enotnosti ter k sodelovanju v dobro državljank in državljanov. Za slogo je treba včasih postaviti v ozadje lastni interes, pozabiti na kako zamero, biti strpen in velikodušen. Čim večkrat se je treba vprašati - kot je dejal John Fitzgerald Kennedy - "ne, kaj lahko domovina stori za nas, temveč tudi, kaj lahko mi storimo zanjo."
Danes je v slovenski družbi veliko apatije in pesimizma, je opozoril in dodal, da je še vedno veliko zadovoljnih in optimističnih ljudi. Poslance je pozval, naj se potrudijo, da optimizem in zadovoljstvo prevladata. Današnji dan "daje priložnost, da se spomnimo, kakšno moč imamo v slogi in kaj vse smo bili sposobni doseči z enotnostjo", je zaključil svoj govor.
