Referenduma v Grčiji ne bo
Svet | 04.11.2011, 15:04 Petra Stopar
Grčija se je dokončno odpovedala referendumu, na katerem bi odločala o celovitem dogovoru za rešitev evra, v katerega sodijo tudi ukrepi za pomoč tej državi. Medtem bo grški parlament v Atenah opolnoči glasoval o zaupnici vladi Jorga Papandreuja. Za ta korak se je premier odločil zaradi upadanja podpore ukrepom za reševanje dolžniške krize v državi.
Če želi Grčija dobiti dodatno denarno pomoč drugih držav članic evro-območja in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), poravnati svoje dolgove in se tako izogniti bankrotu, mora izpolniti določene zahteve Evropske unije. Trdi pogoji, med katere spadajo ostri varčevalni ukrepi, so med prebivalstvom naleteli na veliko nezadovoljstvo ter sprožili stavke in proteste. Jorgo Papandreu se je zaradi tega celo odločil za razpis referenduma o dogovoru za reševanje evrske dolžniške krize, a do tega ne bo prišlo, saj je poteza dvignila nemalo prahu tako doma kot tudi v svetu, grška opozicija in celo politiki vladajoče socialistične stranke so se zavzeli za oblikovanje prehodne vlade, slišati pa je bilo tudi pozive k odstopu premiera. Ta je sicer v včerajšnjem nagovoru v grškem parlamentu poudaril, da evropski rešilni načrt, ki vključuje tudi precejšnje sodelovanje zasebnih upnikov, predstavlja mejnik v zgodovini Grčije in je novo orodje za gradnjo njene prihodnosti.
Predsednik Evropskega sveta Herman van Rompuy je na včerajšnjem srečanju voditeljev dvajsetih najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20) v francoskem Cannesu izrazil olajšanje, da je Papandreu odstopil od referenduma: „Upajmo, da bosta zdaj grška vlada in parlament sprejela evropski dogovor o reševanju skupne valute, zato da bomo Grčiji sredi decembra lahko izplačali nov obrok posojila in bodo šle stvari naprej. Odvisni smo torej od dogodkov v Atenah. Res je, da unijo združuje 27 živahnih demokracij, toda grški vladi smo že včeraj jasno povedali, da lahko počne, kar hoče, vendar da nam mora zagotoviti, da denar, ki jim ga posojamo, nekega dne dobimo nazaj.“
Vrh G20 po zaslugi grškega problema postal 'krizni vrh EU'
Če je bil grški zaplet osrednja tema včerajšnjega zasedanja G20 v Franciji, ki je bilo pravzaprav namenjeno številnim gospodarskim temam, pa so voditelji dvajsetih svetovnih gospodarstev danes govorili tudi o drugih aktualnih zadevah, predvsem finančni regulaciji. Voditelji so se tako med drugim dogovorili o povečanju sredstev v Mednarodnem denarnem skladu, ki deluje kot posojilodajalec državam v skrajni sili, ne vedo pa še, na kakšen način. Trenutno ima sklad dobrih 290 milijard evrov posojilne moči, v času krize pa so se pojavile skrbi, da so ta sredstva premalo, če se dolžniške težave v Grčiji zaostrijo in če pade tudi zadolžena Italija. V nobenem primeru pa problemov teh dveh držav ne moremo enačiti, meni van Rompuy: „Italija je močno gospodarstvo, vendar mora biti zelo previdna, mora uresničiti vse obljube in mora izkazati verodostojnost, ki je te dni ključna.“
Sicer pa so strokovnjaki IMF-a na poziv Italije začeli spremljati in nadzorovati njene ukrepe za ureditev javnih financ in uresničevanje reform, je povedal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki v tem dejanju vidi „dokaz, kako pomembne so reforme za Italijo in za celotno evro-območje“.
Voditelji so včeraj govorili tudi o uvedbi davka na finančne transakcije, znanega tudi po imenom 'Davek Robina Hooda'. Soglasja o tem še niso dosegli. Čeprav temu davku močno nasprotuje npr. politični vrh Velike Britanije, pa ga podpira voditelj anglikanske cerkve Rowan Williams. Uvedbo davka podpira tudi vatikanska Komisija za pravičnost in mir, ki ga uvršča na seznam načinov za premagovanje finančne krize. Škof Williams podpira tudi predlog, naj banke obvezuje zakon, da bodo pomagale poživiti gospodarstvo, zlasti ko sredstva za njihovo dokapitalizacijo izvirajo v davkoplačevalskem denarju.
Je pa skupina G20 podpisala sporazum za boj proti izogibanju plačevanja davkov na sploh. Podporniki sporazuma ocenjujejo, da bi z njegovo pomočjo lahko zbrali več deset milijard dolarjev davkov na premoženje, ki ga posamezniki skrivajo v tujih državah. Današnje razprave so bile osredotočene še na kmetijske, energetske in podnebne teme, boju proti korupciji in socialni razsežnosti globalizacije.
Medtem je direktor rimske pisarne inštituta Acton za preučevanje religije in svobode Kishore Jayabalan za angleško oddajo Radio Vatikan ocenil: „Veliko tega, kar se dogaja na vrhu G20 v Franciji, je dejansko neizogibna posledica tega, da evropski, in rekel bi tudi ameriški politiki, tri ali štiri leta niso bili pripravljeni, da bi se ukvarjali s tem, kar je jasno večini ljudi, da bi bili pozorni na to dolžniško krizo.“
