Bolezenski izostanki v javni upravi simptom korupcije?
Slovenija
Slovenija je lani zaradi bolezenskih izostankov izgubila več kot deset milijonov delovnih dni. Na protikorupcijski komisiji pojasnjujejo, da je v javni upravi zdravstveni absentizem, kot tudi pravimo temu pojavu, lahko simptom korupcije.
Pomočnik predsednika komisije za preprečevanje korupcije Bećir Kečanović je na posvetu v minulem tednu pojasnil, da je zdravstveni absentizem višji v javnem kot gospodarskem sektorju. Kakšni so vzroki zanj? Po besedah Kečanovića so po izkušnjah različnih ustanov "ne samo medicinski, teh je morda najmanj. So predvsem ekonomske, socialne in korupcijske narave."
Kečanović je navedel naslednja primera: "Če je v neki organizaciji nesposobno ali skorumpirano vodstvo, je večja verjetnost, da politika vodstva negativno vpliva na kolektiv. Lahko pa je vodstvo zelo sposobno in učinkovito, a če so znotraj kolektiva klike, ki sledijo koruptivnim interesom, so rezultati prav tako negativni."
Enoznačnih rešitev po njegovem mnenju ni mogoče poiskati, mogoče pa je razviti modele za višjo učinkovitost, na primer načrt integritete, ki jo ponuja tudi zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. "Gre za miselno shemo, ki povezuje različna znanja in prakse institucij, ki se s temi težavami soočajo, tako da se je z njimi možno bolj učinkoviti soočati," je pojasnil. Za to morajo poskrbeti vsi državni organi, komisija pa ima možnost, da odredi uporabo načrtov integritete. "Predvsem pa pričakujemo, da se bo zavest do teh problemov dvignila na višjo raven, da se jih bomo zavedali vsi," je še dodal Kečanović.
