Evropski sodniki v bran človeškemu zarodku

Škofovska konferenca 20. 10. 2011, 09:17 Petra Stopar

Komisija škofovskih konferenc Evropske unije in krščanske skupnosti po Evropi pozdravljajo torkovo odločitev evropskega sodišča, da prepove patentiranje matičnih celic iz človeškega zarodka za znanstveno raziskovanje. Po mnenju sodnikov v Luksemburgu je namreč uničenje zarodka, z namenom pridobivanja matičnih celic, kršitev človekovega dostojanstva. Po besedah moralnega teologa patra dr. Tadeja Strehovca pa razsodba sodišča tudi pomeni „udarec“ vsem tistim, ki zagovarjajo etično sporne raziskave na embrionalnih matičnih celicah, pridobljenih iz mrtvih človeških zarodkov.

Najvišji evropski sodni organ je prepovedal patentiranje iznajdb, ki temeljijo na človeških zarodkih, ki jih znanost predhodno uniči. To je namreč kršitev človekovega dostojanstva, je zapisalo Sodišče EU.

Razsodba je bila izrečena v primeru patenta Oliverja Brüstla iz leta 1997, ki je v postopku zdravljenja nevroloških bolezni uporabljal poseben proces na temelju embrionalnih matičnih celic. S to metodo bi lahko, kot je dejal, zarodne matične celice spremenili v živčne celice in tako ozdravili bolezni, kot sta Parkinsonova bolezen ali slepota.

Toda Brüstlovemu zaščitenemu patentu se je zoperstavila mednarodna organizacija Greenpeace, ki se je pritožila na Nemško zvezno sodišče, to pa je zadevo končno poslalo na Sodišče Evropske unije, je za naš radio spomnil bioetik in moralni teolog dr. Tadej Strehovec: „Nemško sodišče je ob tem še posebej zanimala interpretacija 'človeškega zarodka' v Evropski direktivi o pravni zaščiti biotehnoloških inovacij. Po omenjeni evropski direktivi so inovacije, ki temeljijo na uničenju človeških zarodkih izključene iz okvira t.i. patentne zaščite. V primeru Brustlovega patenta pa je nemško zvezno sodišče izpostavilo tudi vprašanje, ali Direktiva varuje življenje od spočetja naprej, oz. ali ščiti življenje samo od nekega razvojnega obdobja naprej?“

Sodišče je ugotovilo, da Direktiva varuje človeško življenje v vseh razvojnih obdobjih ter „da je človeški zarodek organizem, ki ima sposobnost embrionalnega razvoja, pa naj gre za primer spočetja ali pa kloniranja. Na osnovi takšne odločitve velja, da je še neoplojena jajčna celica s spremenjenim jedrnim dednim zapisom, v primeru postopka kloniranja, že razumljena kot človeški zarodek,“ pojasnjuje Strehovec.

Mejnik v varovanju človekovega življenja

Medtem ko Brüstle v odločitvi sodišča vidi občutno pomanjkljivost v medicinskem raziskovanju v 21. stoletju, Komisija škofovskih konferenc Evropske unije odločitev sodišča označuje za "mejnik pri ščitenju človeškega življenja v evropski zakonodaji". Številne organizacije, ki se zavzemajo za človeško življenje in človekove pravice, pa so poudarile, da bodo zaradi te razsodbe zdaj več podpore deležne etično ustreznejše raziskave na področju odraslih matičnih celic. „Obenem pa to pomeni tudi neke vrste 'udarec' vsem tistim, ki zagovarjajo etično sporne raziskave na embrionalnih matičnih celicah pridobljenih iz mrtvih človeških zarodkov. Zaradi ne zmožnosti njihovega patentiranja bodo takšne sporne raziskave sedaj otežene in manj privlačne za biotehnološke investitorje,“ je še za naš radio povedal bioetik.