Štefan IskraŠtefan Iskra
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Alen SalihovićAlen Salihović

Vatikan lefebvriancem ponudil personalno prelaturo

Cerkev po svetu | 15.09.2011, 08:53 Marta Jerebič

Vatikan je voditelju Bratovščine sv. Pija X. dal velikodušno ponudbo. Če skupina tradicionalistov sprejme temeljne točke nauka, bo sprejeta nazaj v katoliško Cerkev kot tako imenovana 'personalna prelatura'. O tem sta se včeraj pogovarjala voditelj omenjene tradicionalistične skupine Bernard Fellay in prefekt Kongregacije za nauk vere, kardinal William Levada.

Za uradno spravo z Vatikanom bo morala bratovščina svetega Pija X., poznana kot lefebvrijanci ali tradicionalisti, sprejeti pogoje, naštete v zaupnem dokumentu, ki se imenuje 'doktrinalna preambula'. Dokument opozarja na ključna načela in interpretiranje nauka znotraj katoliške Cerkve. Dopušča tudi prostor za legitimno razpravo o nekaterih teoloških razlag v dokumentih 2. vatikanskega cerkvenega zbora in cerkvenega učiteljstva.

Nekoč in če bo sprejeto, bo Vatikan poiskal kanonični obrazec, ki bo v soglasju s potrebami lefebvrijancev. Kardinal Levada je skupini ponudil na izbiro, da postane “personalna prelatura”. To je zelo prilagodljiv kanonični obrazec, ki sprejema katoliške skupine, ki so laiške in hierarhične. Vodi jo prelat. Prelatura ni osnovana na osnovi ozemlja, ampak zato, da skupini pomaga pri njenih posebnih potrebah. Lefebvrijanci morajo na vatikansko ponudbo odgovoriti v nekaj mesecih.

Cerkev po svetu, Papež in Sveti sedež
Obzorja duha (photo: Zajem zaslona) Obzorja duha (photo: Zajem zaslona)

Cenzura v oddaji Obzorja duha?

»Žalostna sem zaradi dogajanj... Nov prevod Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenski jezik, vrhunsko delo v slovenski zgodovini za študij in razumevanje nam vsem, prispevek v oddaji Obzorja ...

Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija) Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija)

Vzemimo Boga zares

Živimo v duhovni shizofreniji, ki na prvi pogled ni prepoznavna. Na eni strani poudarjamo, kako imamo pravico izbrati lastni slog in stil življenja, kako je naša pravica izbira identitete, celo ...