Ali je kraja, če vzamem en evro?

31. 08. 2011, 14:45 Jože Bartolj

Poslanec SDS Branko Grims je ostro nastopil proti določbi novele kazenskega zakonika, ki kriminalizira spletno piratstvo. Obvestilo, ki je bilo objavljeno na domači strani Slovenske demokratične stranke www.sds.si, pušča nedorečene pomembne vidike tega vprašanja, ki jih v nadaljevanju želim kratko predstaviti in problematizirati. Že vnaprej naj poudarim, da ne trdim, da je obstoječi režim varovanja intelektualne lastnine idealen. Ampak to je že drugo vprašanje.

Poslanec Grims na omenjenem mestu nasprotuje “pretiranemu kaznovanju mladih zaradi nalaganja datotek s spleta” in pojasnjuje, “da bo s sprejeto novelo za storjeno dejanje v virtualnem svetu mogoče izreči višjo kazen kot za dejanski kriminal v realnem svetu… Uvaja se kazenska sankcija že zgolj za posest nelegalno pridobljene kopije neke datoteke, kadar gre za večjo vrednost. Po kazenskem zakoniku je meja 5000 evrov, v praksi pa je ta meja na internetu zelo hitro dosegljiva,” je dejal poslanec. Po njegovih besedah ta zakon v praksi pomeni, da bo lahko vsakdo, ki bo imel zgolj na računalniku datoteke v formalni vrednosti za več kot 5000 evrov, zaprt za dobo treh let. V primeru, da bo datoteke imel na računalniku mladoletni otrok, pa bo lahko priprt kdo od njegovih staršev. “To pomeni, da namerava ta vlada zapreti vse mlade ljudi v Sloveniji, ali pa starše mladoletnih otrok, ki danes internet doživljajo kot obliko ključne komunikacije in ga uporabljajo kot vir svojega znanja, izkušenj in informacij,” je dejal mag. Grims.

Realno in virtualno

V medijskih študijah se izogibamo ločevanju življenja in posledično ločevanju kriminala na virtualnega in realnega. Bolj koristno je nasprotje fizično – virtualno, pri čemer sta obe dimenziji realni. Stotak je (dokler finančni sistem deluje) enako realen kot bankovec in kot elektronski zapis v bančni bazi. Podobno je z intelektualno lastnino: priljubljena pesem je enako realna in vredna kot zapis na vinilni plošči ali elektronskem pomnilniku. Knjiga in članek nosita isto intelektualno vsebino ne glede na to, ali je nosilec papir ali elektronski izpis na mojem ekranu.

Zato je potrebno tudi krajo vzeti enako resno, ne glede na njeno obliko. Saj ne preganjamo tatov le takrat, kadar odnesejo gotovino in zlato iz banke, ampak tudi takrat, kadar preko interneta iz varne oddaljenosti izpraznijo naš bančni račun.

Iz Grimsove izjave bi bilo mogoče sklepati, da vsi mladi v Sloveniji na veliko kradejo preko spleta. Tu so verjetno mišljeni računalniški programi brez licence, pesmi in video posnetki, morda tudi članki in podobna vsebina. Izračun čez prst pove, da posameznik doseže mejo 5.000 evrov z nedovoljenim shranjevanjem sedem tisoč pesmi, sedemstotih celovečernih filmov, dvestotih video igric, desetih zahtevnejših računalniških programov oziroma s kombinacijo omenjenih proizvodov, ki so zaščiteni kot intelektualna lastnina. Osebno se mi to zdijo visoke številke. Res pa je, da nisem več mlad, zato dopuščam možnost, da današnji najstniki dejansko shranijo omenjeno goro podatkov. Vendar je tudi v tem primeru verjetno odveč bojazen, da bi vsi mladi končali za zapahi, saj organi pregona celo v nepopustljivih Združenih državah Amerike praviloma zaobidejo končne uporabnike piratskih datotek in se posvetijo prekupčevalcem in drugim, ki omogočajo tovrstno početje.

Vendar vprašanje količine ni bistveno. Potrebno se je čisto načelno odločiti, ali je dovoljeno vzeti nekaj, kar je lastnina nekoga drugega, ali ne. Stvar je dejansko črno bela. Mejo sem prestopil v tistem trenutku, ko sem si dovolil vzeti nekaj, kar ni moje. Od tega trenutka naprej je relevantno le še eno vprašanje in sicer: kakšna bo kazen. Glede na naravo in težo prestopka se bom včasih lahko odkupil z opravičilom, drugič bom moral plačati za pridobljeno korist in povrniti škodo, ki sem jo povzročil lastniku. Tretjič bom povrhu plačal še kazen ali šel v zapor.

Kar se Janezek nauči…

Mislim, da je še posebno v primeru mladih nujno, da jim pomagamo čimprej razumeti to osnovno načelo, brez katerega ni svobode in napredka. Evropska komisija zato pravilno ugotavlja, da “zaščita avtorskih pravic in sorodne pravice spodbujajo ustvarjanje in investicijo v nova dela ter druge zaščitene vsebine (glasba, filmi, tiskovine, računalniški programi, predstave, avdio-vizualne oddaje in drugo) ter njihovo izkoriščanje. S tem omenjene pravice izboljšujejo konkurenčnost, zaposlovanje in inovacijo. Področje avtorskih pravic je povezano s pomembnimi kulturnimi, družbenimi in tehnološkimi vidiki, ki jih je potrebno upoštevati pri oblikovanju politike na tem področju.”

Kakor je res, da bi bilo nerazumno in škodljivo zapirati ljudi za majhne prestopke, je tudi res, da je nujno potrebno zaščititi lastnino. Najboljša preventiva pred poseganjem policije v našo zasebnost je, da starši in vzgojitelji prevzamemo pobudo ter z besedami in zgledom poučimo (naj)mlajše o ključnih življenjskih lekcijah.

 

Več komentarjev na Casnik.si