VIDEO: 60. obletnica duhovniškega posvečenja Benedikta XVI.
Papež in Sveti sedež | 29.06.2011, 00:35 Marta Jerebič
Na praznik sv. Petra in Pavla velika večina duhovnikov praznuje obletnico mašniškega posvečenja. Benedikt XVI. danes praznuje 60. obletnico tega dogodka.
V svojem življenjepisu je, tedaj še kardinal Joseph Ratzinger, razložil, kako je bil najpomembnejši dan v njegovem življenju dan, ko je bil posvečen v duhovnika. To je bilo 29. junija 1951. Brata Ratzingerja je v duhovnika posvetil münchenski kardinal von Faulhaber. Georg je bil star 27 let, Joseph 24. Družina je bila zelo verna, zato staršev njuna odločitev ni posebej presenetila.
Msgr. Georg Ratzinger (7. aprila 2008): „Mislim, da staršem nisva povedala v natančno določenem trenutku. To je bil nepretrgan razvoj, nekaj, kar je postajalo vedno bolj očitno, da staršem pravzaprav ni bilo treba niti povedati. Bilo je nekako neizrečeno, starši pa so čutili, da želiva iti po tej poti. In so temu pritrdili. Rekli so, da na otroka nihče ne sme vplivati pri njegovi odločitvi za duhovni poklic, kvečjemu mu lahko svetuje, vendar morajo otroci živeti lastno življenje.“
Bodoči papež je vstopil v malo semenišče dvanajst let prej, leta 1939, vendar pa ga je moral zaradi vojne zapustiti. Hitler je takrat mladostnike prisilil, naj branijo domovino. Joseph je bil določen za delo v strelskih jarkih in v protiletalski artileriji.
Po vojni je bilo semenišče dejansko porušeno. Brata Joseph in Georg sta se vrnila v mesto, da bi pomagala pri obnovi semeniške stavbe in nadaljevala študij.
Msgr. Georg Ratzinger: „V tistem času je moral vsak vojak, ki se je vrnil iz vojske, dokazati, da ima službo; s tem bi bilo zagotovljeno, da ni nihče brez dela. Tako so vsi sodelovali pri obnovi domovine, ki je bila precej porušena. Rektor semenišča je dejal: „Da vam ne bo treba iti kam daleč, kjer se ne bi dobro počutili, zakaj ne bi prišli sem in obnavljali semenišče? Za vas imamo veliko dela! Tako sva z bratom šla v semenišče in ga pomagala očistiti in popraviti.“
Pet let študija in priprave se je dopolnilo 29. junija 1951. Tega dne se je zgodilo nekaj, kar se je za vedno zapisalo v spomin Josepha Ratzingerja.
Joseph Ratzinger ('Moje življenje'): „V trenutku, ko je ostareli nadškof položil roke na mojo glavo, se je od glavnega oltarja dvignil ptiček - morda škrjanček -, poletel po stolnici in pri tem popeval majhno hvalnico. To mi je bilo kakor tolažba od zgoraj: dobro je tako, na pravi poti si.“
Njegova prva služba je bila v župniji predragocene Kristusove krvi v Münchnu. Tam je vsako jutro spovedoval od šestih do sedmih. Odgovoren je bil tudi za programe za mlade, kamor je sodil verouk za otroke.
V župniji je bil le eno leto. Ko je škof videl njegov dar za poučevanje, ga je poklical v semenišče, da bi pripravljal bodoče duhovnike.
