Papeževe sredine kateheze v naslednjih tednih o molitvi v psalmih
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Papež Benedikt XVI. je pri današnji splošni avdienci začel razlagati krščansko molitev v psalmih. Sredine kateheze v naslednjih tednih bodo tako namenjene nekaterim najlepšim in najbolj znanim psalmom, danes pa se je osredotočil na knjigo Psalmov kot celoto, ki jo je označil za izredno knjigo molitve.
V Svetem pismu imamo 150 psalmov, ki so razdeljeni na pet knjig. Kot je dejal Benedikt XVI., se v njih prepletata in izražata veselje in trpljenje, hrepenenje po Bogu in zavedanje o lastni nevrednosti, sreča in občutek zapuščenosti, polnost življenja in strah pred smrtjo.
Skratka, v teh molitvah se odraža celotna resničnost vernika, njegova duša in vera, v katerih se lahko prepoznamo tudi mi. Kažejo na kompleksnost človekovega življenja, kar je razvidno tudi iz različnih literarnih oblik psalmov: himne, žalostinke, prošnje posameznikov in skupnosti, zahvalni, modrostni in spokorni psalmi ter druge oblike.
Sicer pa psalme lahko razdelimo na dve področji: prošnje in hvalnice.Prve izražajo tesnobo, priznanje greha in prošnjo po odpuščanju ter hkrati zavedanje, da je Bog dober in pripravljen odpustiti. Hvalnice pa so zahvala za prejeti dar in priznavanje lastne majhnosti. V tem smislu prošnja in hvalnica tvorita eno pesem.
Psalmi nas učijo moliti, je dejal papež: „V njih Božja beseda postane molitev. Kdor moli psalme govori z Bogom z besedami, ki jih je On izrekel.“ Papež je ob tem naredil primerjavo z otrokom, ki se uči govoriti tako, da ponavlja besede staršev in drugih iz njegove okolice. Otrok se tako začne izražati z besedami, ki se jih je naučil od drugih. Enako je pri molitvi psalmov. Podarjeni so nam zato, da bi se naučili obračati k Bogu, govoriti z njim z njegovimi besedami. Tako tudi lahko spoznamo način njegovega delovanja in se približamo skrivnosti njegovih poti ter vedno bolj rastemo v veri in ljubezni.
