Benedikt XVI. o molitvi preroka Elije
Papež in Sveti sedež | Marta Jerebič
Papež Benedikt XVI. je pri tokratni sredini katehezi o krščanski molitvi osvetlil lik preroka Elije oziroma zgodbo o Božji sodbi na gori Karmel. Elija je v času, ko se je Izrael odvrnil od svojega Boga in začel častiti malike, svoje ljudstvo soočil z resnico o nemoči poganskih bogov. Ob tem je papež opozoril na stanje v današnjem svetu. Povsod tam, kjer se Boga odriva, človek postane suženj ideologij in nihilizma.
Papež Benedikt XVI. je pri splošni avdienci spregovoril o pristni veri in malikovanju, soočenju med prerokom Elijem in Báalovimi preroki, do česar je prišlo v 9. stoletju pred Kristusom v Izraelu. Pojasnil je, da tudi danes, tako kot pred tremi tisočletji, človek postane suženj, ko se oddalji od Boga.
„Kjer Bog izginja iz vsakdanjega življenja, človek zapade suženjstvu malikovanja, kot so v našem času pokazali totalitarni režimi in različne oblike nihilizma, ki človeka postavljajo v odvisnost od malikov, malikovanja in ga zasužnjujejo.“
Elija je s svojo molitvijo Boga prosil, naj ljudstvo spozna pravo resnico, sledi pravemu Bogu in spozna, da le On spreobrača njihova srca. Elija je pri tem po papeževih besedah zgled, kakšen naj bi bil cilj molitve.
„Prvi cilj molitve je spreobrnjenje: Božji ogenj, ki spreobrača naše srce in nam omogoča, da vidimo Boga in živimo po njem in za drugega.“
Papež se je med pozdravi spomnil tudi mladih, ki opravljajo zaključne izpite oziroma maturo. Gospoda je prosil, naj jim pomaga, da bodo ta čas preživeli vedro in izkusili navdušenje vere.
