Praznik Marije Pomočnice kristjanov – Marija Pomagaj

Slovenija | 24.05.2011, 05:00

V Katoliški Cerkvi 24. maja obhajamo praznik Marije, Pomočnice kristjanov oz. Marije Pomagaj. K njegovemu nastanku sta pripomogla dva zgodovinska dogodka. V času papeža Pija V. (1566–1572) so dežele okrog sredozemskega morja ogrožali Turki.

Zbral je 222 ladij in 40.000 vojakov, ki so se kleče izročili Marijinemu varstvu. Vnela se je huda bitka, v kateri so osvobodili 15.000 krščanskih sužnjev. Na tej osnovi je papež Pij V. Božji materi Mariji dal naziv Pomočnica kristjanov, ki je od tedaj tudi sestavni del litanij Matere Božje.

Na praznik Marije, Pomočnice kristjanov oz. Marije Pomagaj se spominjamo vrnitve papeža Pija VII. (1800–1823) iz Napoleonovega ujetništva v Rim. Cesar Napoleon je v okviru vojaških pohodov zasedel tudi Rim in 17. maja 1809 razglasil ukinitev papeške države. Hkrati je ukazal, naj papeža ujamejo in odpeljejo v Francijo, kjer je trpel lakoto in pomanjkanje. Papež Pij VII. je bil brez strežaja, spovednika, vzeli pa so mu tudi brevir, knjige in pisala.

Leta 1814 se je zgodil preobrat. Napoleon je bil premagan in odstavljen in leta 1815 poslan v izgnanstvo. Odstop je podpisal v Fontaineblauju pri Parizu, kamor je dal zapreti tudi papeža Pija VII. Papež Pij VII. se je 24. maja 1815 vrnil v Rim in odločil, da se ta dan praznuje praznik Marije, Pomočnice kristjanov. Leta 1815 se je rodil sv. Janez Bosko (1815–1888), ustanovitelj salezijancev, ki je svoje delo z mladino izročil v Marijino varstvo.

Praznik Marije, Pomočnice kristjanov slovesno praznujejo v številnih škofijah po svetu. V ljubljanski nadškofiji ga posebej praznujejo na Brezjah, ki so najbolj priljubljena in znana slovensko božja pot ter v župniji Marije Pomočnice na Rakovniku.

Po naročilu mošenjskega župnika Urbana Ažbeta so leta 1800 na Brezjah postavili novo stransko kapelico v čast Mariji Pomagaj. V njej je bila slika Leopolda Layerja, posnetek znamenite Cranachove Marije Pomočnice. Leopold Layer je leta 1814 iz zaobljube, ker je bil po Marijini priprošnji rešen iz ječe, poslikal celotno kapelico. Marijina podoba je postala vir milosti in navdiha, saj so pred njo molili številni verniki, ki so prihajali od blizu in daleč. Pozornost so vzbudila različna uslišanja. Ljubljanski škof Jakob Missia (1897–1899) je 9. oktobra 1889 je blagoslovil temeljni kamen za novo Marijino cerkev, 7. oktobra 1900 pa jo je tudi posvetil.

Napoved praznovanj

Slovensko Marijino narodno svetišče na Brezjah

V baziliki in narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah je bil že na predvečer praznika večer slovenskih krščanskih izročil. Slovesno sveto mašo je daroval mariborski nadškof metropolit dr. Marjan Turnšek. Sledila je procesija z lučkami. Program so spremljali pevci cerkvenega pevskega zbora z Brezij in zbora sv. Cecilije iz župnije Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. S tem dogodkom so na Brezjah začeli triletno pripravo na 200-letnico Marije Pomagaj.

Župnija Marije Pomočnice na Rakovniku

V župniji Marije Pomočnice na Rakovniku bo v soboto, 28. maja 2011, od 9.00 do 12.00 potekal molitveni dan za duhovne poklice. Od 9.00 dalje bo molitev pred Najsvetejšim, ob 11.00 pa bo mašo daroval voditelj salezijanskega molitvenega združenja za duhovne poklice Ivan Turk. Za glasbeno spremljavo bodo poskrbeli pevci, solisti in organisti družinskih vezi Knapovih z Rakitne pod vodstvom Marije Jakomin.

V soboto ob 20.00 bo maša pri lurški kapeli. Sledila bo procesija s svečkami v cerkev, kjer bo celonočno bedenje. Somaševanje bo vodil katehet iz Zavoda sv. Stanislava Gregor Celestina. Za glasbeno spremljavo bo poskrbela mladinska glasbena skupina I. K. S. iz Ribnice.

Osrednji romarski shod ob prazniku Marije, Pomočnice kristjanov bo v nedeljo, 29. maja 2011. Maše bodo ob 05.00, 07.30, 09.00, 10.30, 15.00 in 18.30. Osrednja slovesnost bo ob 15.00. Procesijo s kipom Marije Pomočnice in mašo pri lurški kapeli bo vodil celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Za glasbeno spremljavo bodo poskrbeli pevci iz župnijskega pevskega zbora Ljubljana – Rakovnik.