Na desetem vseslovenskem srečanju v Državnem zboru je svoj pogled na temo skupnega slovenskega kulturnega gospodarskega in znanstvenega prostora predstavil tudi dr. Marko Dvořák iz Ulma v Nemčiji.
Dragi moji sonarodnjaki vseh starosti, obeh spolov, mnogih funkcij in mnogih mnogih usod. Danes smo govorili o vsem mogočem, samo eno stvar smo pozabili. Pozabili smo, da nas druži ljubezen. Ljubezen. Ne interesi, ampak ljubezen, ki ji moramo biti zvesti. Ne biti ponosni na to, da smo Slovenci! Biti ponosni na to, da imamo tako in tako izobrazbo. Biti ponosni na preteklost, na starše, na sorodnike. Ne biti ponosni, bodimo zvesti. Ljubezen in zvestoba do groba. To naj bo naša osnovna misel. Ljubezen in zvestoba do groba.
Je tako, da sem se bojeval na vseh mogočih linijah v tujini zato, da bi se slovenstvo ohranilo. Na vseh mogočih linijah: na šolskih, na kulturnih, tudi političnih. In lahko rečem: prosim, bodimo previdni. Previdnost je mati modrosti. Neprevidnost je pa mati nezakonskih otrok, to vemo. Se pravi, bodimoprevidni. Previdni tudi v tej naši zaljubljenosti v to gospo Evropo, v te naše soevropljane, ki so nas sprejeli, namesto, da bi mi vstopili v Evropsko unijo. Vstopili z določenimi pogoji in hkrati s previdnostjo. Kajti, ti naši soevropljani so ljudje, potomci tistih narodov, s katerimi imamo zle izkušnje. In zato moramo biti previdni, ne samo materialistično nastrojeni: imeti, imeti. Ne samo to, kar so včasih prepevali: Marija k tebi... Sedaj pa pojejo samo še: Marija k sebi. Ne gre samo za gospodarstvo. Gospodarstvo ni cilj. Gospodarstvo je sredstvo, tako kot je delo sredstvo. Delo ni cilj. Nisem marksist in nikoli nisem mogel biti prav zato, ker so marksisti poudarjali: delo, delo, delo. Pa prav tisti, ki so to poudarjali, so najmanj delali. Dejstvo je, da nas delo ne bo osvobodilo. Osvobodila nas bo ljubezen in ohranila nas bo ljubezen. Slovenski narod imejmo radi, tako kot imam jaz rad poleg slovenskega svoj češki narod in se mu nisem izneveril. Nihče ne ve sedajle, ko govorim slovensko, da sem na pol Čeh in ko v Pragi spregovorim nihče ne vem, da sem na pol Slovenec. To je, ljubi, ljubi in bodi zvest. Hvala lepa za posluh.
Pred nami je prvi sveti večer. Podoben je drugim večerom, a vseeno je zelo drugačen. Je večer, ko se že veselimo jutrišnjega praznika – rojstva Jezusa Kristusa. Stara slovenska navada je, da nocoj ...
Sveti oče Frančišek je na sveti večer, med posebnim obredom odprl sveta vrata Jubileja 2025. V procesiji so zatem navzoči v atriju bazilike sv. Petra, stopili skozi sveta vrata v baziliko sv. ...
V starem delu Tržiča, v neposredni bližini župnijske cerkve, se nahajajo posebne jaslice, katerih tradicija sega v leto 1935. Gospod Marjan Zupan, eden izmed skrbnikov teh jaslic, je z nami delil ...
Četrta adventna sveča že gori, kar pomeni, da se božični čas počasi bliža. Z vsakim prižigom sveče v adventnem vencu, se vedno bolj zavedamo, da je božič tik pred vrati. Ta čas naj bi bil obdobje ...
Našega decembrskega gosta in letošnjega jubilanta, ki mu tako na videz kot po živahnosti duha zlahka prisodimo četrtino let manj, že od majhnih nog spremlja sprejemanje različnosti in Božjih ...
Mateja Mazgan Senegačnik je svetovna popotnica. Odmevni so bili njeni opisi potovanj z babico, zdaj pa ji lahko že nekaj let sledimo na blogu, kjer opisuje izlete in doživetja primerna za družine. ...
