Na desetem vseslovenskem srečanju v Državnem zboru je svoj pogled na temo skupnega slovenskega kulturnega gospodarskega in znanstvenega prostora predstavil tudi dr. Marko Dvořák iz Ulma v Nemčiji.
Dragi moji sonarodnjaki vseh starosti, obeh spolov, mnogih funkcij in mnogih mnogih usod. Danes smo govorili o vsem mogočem, samo eno stvar smo pozabili. Pozabili smo, da nas druži ljubezen. Ljubezen. Ne interesi, ampak ljubezen, ki ji moramo biti zvesti. Ne biti ponosni na to, da smo Slovenci! Biti ponosni na to, da imamo tako in tako izobrazbo. Biti ponosni na preteklost, na starše, na sorodnike. Ne biti ponosni, bodimo zvesti. Ljubezen in zvestoba do groba. To naj bo naša osnovna misel. Ljubezen in zvestoba do groba.
Je tako, da sem se bojeval na vseh mogočih linijah v tujini zato, da bi se slovenstvo ohranilo. Na vseh mogočih linijah: na šolskih, na kulturnih, tudi političnih. In lahko rečem: prosim, bodimo previdni. Previdnost je mati modrosti. Neprevidnost je pa mati nezakonskih otrok, to vemo. Se pravi, bodimoprevidni. Previdni tudi v tej naši zaljubljenosti v to gospo Evropo, v te naše soevropljane, ki so nas sprejeli, namesto, da bi mi vstopili v Evropsko unijo. Vstopili z določenimi pogoji in hkrati s previdnostjo. Kajti, ti naši soevropljani so ljudje, potomci tistih narodov, s katerimi imamo zle izkušnje. In zato moramo biti previdni, ne samo materialistično nastrojeni: imeti, imeti. Ne samo to, kar so včasih prepevali: Marija k tebi... Sedaj pa pojejo samo še: Marija k sebi. Ne gre samo za gospodarstvo. Gospodarstvo ni cilj. Gospodarstvo je sredstvo, tako kot je delo sredstvo. Delo ni cilj. Nisem marksist in nikoli nisem mogel biti prav zato, ker so marksisti poudarjali: delo, delo, delo. Pa prav tisti, ki so to poudarjali, so najmanj delali. Dejstvo je, da nas delo ne bo osvobodilo. Osvobodila nas bo ljubezen in ohranila nas bo ljubezen. Slovenski narod imejmo radi, tako kot imam jaz rad poleg slovenskega svoj češki narod in se mu nisem izneveril. Nihče ne ve sedajle, ko govorim slovensko, da sem na pol Čeh in ko v Pragi spregovorim nihče ne vem, da sem na pol Slovenec. To je, ljubi, ljubi in bodi zvest. Hvala lepa za posluh.
Po dolgi in težki bolezni je Gospod sinoči k sebi poklical dolgoletnega župnika v Senožečah Pavla Kodeljo. Rojen je bil leta 1967, v duhovnika je bil posvečen leta 1998.
V petek so na Vinici pokopali duhovnika novomeške škofije Antona Gnidovca, ki je umrl na god arškega župnika sv. Janeza Vianeja. Pogrebno sveto mašo je ob somaševanju številnih duhovnikov daroval ...
Spomnim se pogovora z duhovnikom pred poldrugim desetletjem, ki me večkrat spomni na neizpolnjeno obljubo. Čeprav sva se poznala, me je ob neki priložnosti presenetil z željo, skoraj prošnjo. »Rad ...
Hči glasbenika Agopa Stepanjana, Sara Stepanjan, želi po desetletjih molka razkriti resnico o montiranem vojaškem procesu iz leta 1984, v katerem je bil njen oče skupaj z osmimi glasbeniki obsojen ...
V prvi avgustovski oddaji Naš gost smo gostili Patricijo Pašič, ljubeznivo ženo, skrbno mamo petih otrok, ponosno mlado babico, pogumno podjetnico, srčno ustvarjalko ter aktivno faranko v župniji ...
Izjemoma smo v času jutranjih svetovalnih oddaj v prvem avgustovskem petku, po tednu dni od slovesa dr. Jožeta Ramovša, skoraj uro radijskega časa posvetili spominu na njegovo izjemno osebnost in ...