Na desetem vseslovenskem srečanju v Državnem zboru je svoj pogled na temo skupnega slovenskega kulturnega gospodarskega in znanstvenega prostora predstavil tudi dr. Marko Dvořák iz Ulma v Nemčiji.
Dragi moji sonarodnjaki vseh starosti, obeh spolov, mnogih funkcij in mnogih mnogih usod. Danes smo govorili o vsem mogočem, samo eno stvar smo pozabili. Pozabili smo, da nas druži ljubezen. Ljubezen. Ne interesi, ampak ljubezen, ki ji moramo biti zvesti. Ne biti ponosni na to, da smo Slovenci! Biti ponosni na to, da imamo tako in tako izobrazbo. Biti ponosni na preteklost, na starše, na sorodnike. Ne biti ponosni, bodimo zvesti. Ljubezen in zvestoba do groba. To naj bo naša osnovna misel. Ljubezen in zvestoba do groba.
Je tako, da sem se bojeval na vseh mogočih linijah v tujini zato, da bi se slovenstvo ohranilo. Na vseh mogočih linijah: na šolskih, na kulturnih, tudi političnih. In lahko rečem: prosim, bodimo previdni. Previdnost je mati modrosti. Neprevidnost je pa mati nezakonskih otrok, to vemo. Se pravi, bodimoprevidni. Previdni tudi v tej naši zaljubljenosti v to gospo Evropo, v te naše soevropljane, ki so nas sprejeli, namesto, da bi mi vstopili v Evropsko unijo. Vstopili z določenimi pogoji in hkrati s previdnostjo. Kajti, ti naši soevropljani so ljudje, potomci tistih narodov, s katerimi imamo zle izkušnje. In zato moramo biti previdni, ne samo materialistično nastrojeni: imeti, imeti. Ne samo to, kar so včasih prepevali: Marija k tebi... Sedaj pa pojejo samo še: Marija k sebi. Ne gre samo za gospodarstvo. Gospodarstvo ni cilj. Gospodarstvo je sredstvo, tako kot je delo sredstvo. Delo ni cilj. Nisem marksist in nikoli nisem mogel biti prav zato, ker so marksisti poudarjali: delo, delo, delo. Pa prav tisti, ki so to poudarjali, so najmanj delali. Dejstvo je, da nas delo ne bo osvobodilo. Osvobodila nas bo ljubezen in ohranila nas bo ljubezen. Slovenski narod imejmo radi, tako kot imam jaz rad poleg slovenskega svoj češki narod in se mu nisem izneveril. Nihče ne ve sedajle, ko govorim slovensko, da sem na pol Čeh in ko v Pragi spregovorim nihče ne vem, da sem na pol Slovenec. To je, ljubi, ljubi in bodi zvest. Hvala lepa za posluh.
Do zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja se je opredelilo tudi Častno razsodišče pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije. A s tem mnenjem se velik del članstva zbornice ...
Zahvalna nedelja je vsako leto v naših cerkvah tudi prava paša za oči. Prostore pred oltarji ali stanske oltarje krasilke in krasilci vedno znova napolnijo z zemeljskimi pridelki in ostalimi ...
V Cerkljah ob Krki so se dopoldne v jubilejnem letu zbrali kmetje in kmetice. Slovesno sveto mašo je v župnijski cerkvi svetega Marka vodil predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški ...
Pod vtisom prvonovembrskih praznikov vseh svetih in vernih rajnih smo v Kolokviju razmišljali o izgubi, minevanju, trpljenju, smrti. Naš gost je bil stand up komik Rok Škrlep, ki se zaveda, da ...
Vsakega človeka slej ali prej doletijo preizkušnje, težave, izzivi, zmote, bolezen, izgube, krivice in krivda. Vsak človek je tudi trpeče bitje, je dejal Frankl, in če s tem ne znamo živeti, ali ...
Kaj pomeni biti človek in kaj pomeni živeti dostojanstveno – od rojstva do smrti? Z moralnim teologom dr. Romanom Globokarjem smo se na Martinovo pogovarjali o človeški osebi in njenem ...