Benedikt XVI.: naše življenje naj bo prežeto z deli ljubezni in molitvijo

Papež in Sveti sedež | 13.02.2011, 14:49 Marta Jerebič

Papežev opoldanski nagovor, ki ga je na trgu Sv. Petra v Vatikanu spremljalo mnogo ljudi, je bil skorajda en sam klic k resnični prenovi našega življenja, ki naj bo vedno bolj prežeto z deli ljubezni in molitvijo in torej vedno bolj podobno Jezusovemu.

V italijanskem in raznih drugih jezikih je papež Benedikt XVI. spodbujal, naj verujemo v moč Svetega Duha, ki nam tudi v današnjem času zmore prinašati polnost življenja in resnični mir.

Opoldanski nagovor papeža Benedikta XVI. je v svojem jedru bil močan klic, vzeti zares najgloblje sporočilo Božje besede, ki nam jo pogrinja miza nedeljskih svetopisemskih odlomkov. Navedel je Jezusov klic k večji pravičnosti, kot jo je poznala Stara zaveza. Jezusova novost obstoja namreč predvsem v tem, da On sam

že znane zapovedi napolni, prežel z Božjo ljubeznijo, z močjo Sv. Duha, ki prebiva v Njem.

Vabi nas, naj se tudi mi po veri v Kristusa, odpiramo delovanju Sv. Duha. On nas usposablja živeti to Božjo ljubezen. Zato vsaka zapoved dejansko postaja potreba ljubezni. Vse pa so povzete v eni sami, ki je: „Ljubi Boga z vsem srcem in ljubi bližnjega kakor samega sebe.“ Tudi sv. Pavel v pismu Rimljanom spominja, da je namreč prav ljubezen celotna vsebina postave (prim. Rm 13,10).

Papež Benedikt XVI. je povedano še bolj približal na pimeru tragičnega dogodka preteklih dni:

“ Ob tej zahtevi nas sili k premisleku, npr. žalostni primer štirih romskih otrok, ki so pretekli teden umrli v goreči baraki v rimskem predmestju. Sprašujem se, če ne bi mogla družba, ki bi bila bolj solidarna in bratska, bolj dosledna v ljubezni, to je bolj krščanska, preprečiti tako tragičnega dogodka. In to vprašanje velja za mnoge druge bolj ali manj znane žalostne primere, ki se v naših mestih in na podeželju vsak dan dogajajo.”

Morda ni slučaj, da se Jezusovo prvo veliko oznanilo imenuje govor na gori, je v nadaljevanju dejal sveti oče. Spomnil je na Mojzesa, ki se je povzpel na goro Sinaj, da bi prejel Božje zapovedi in jih prinesel izvoljenemu ljudstvu. Jezus, Božji Sin, pa se je spustil iz nebes, da bi nas do Božjih višin povedel po poti ljubezni. Ne le to. On sam osebno je ta pot. Za izpolnjevanje Božje volje in za vstop v večno življenje, nam ni treba storiti nič drugega, kot slediti Jezusu.