Mokrišča - gozdovi - voda
Slovenija Blaž Lesnik
Vsako leto obeležujemo 2. februar kot svetovni dan mokrišč. Glavni poudarek je predvsem na ozaveščanju pomena, ki ga imajo ti ekosistemi za življenje na zemlji. Vodilna misel letošnjega svetovnega dneva mokrišč je prepletanje med mokrišči, gozdovi in vodo.
Mokrišča so eden najbolj ogroženih habitatov ter so hkrati nosilci ekosistemskih, kulturnih, turističnih in estetskih storitev tako za naravo kot za človeka. Zato je bilo sprejetje t.i. ramsarske konvencije pred natančno 40 leti zelo pomembno. Gre namreč za prvi konkreten mednarodni dogovor o varstvu mreže vodnih ekosistemov globalnega pomena.
Ramsarska konvencija danes povezuje 160 držav, priznanih je 1911 mednarodnih lokalitet, ki obsegajo skupaj več kot 187 milijonov hektarjev. Slovenija je h konvenciji pristopila leta 1992. Države pogodbenice se s podpisom obvežejo, da bodo izvajale politiko razvoja, ki ne bo ogrožala obstoja mokrišč.
Kaj sploh so mokrišča in kakšen je njihov pomen?
Gre za vsa območja, ki so začasno ali stalno zalita s sladko ali slano vodo. To so lahko jame, soline, jezera, stari izkopi, kmetijske površine in tudi gozdovi. Mokrišča so zibelka biotske raznovrstnosti. Opravljajo "eko-storitve": zagotavljajo pitno vodo, preprečujejo poplave, blažijo vremenske dogodke. Delujejo kot naravni prečiščevalec vode (filter), pojavljajo se tudi kot priljubljena območja rekreacije, sprostitve,... Vsem mokriščem je skupni imenovalec ogroženost. Tako po svetu kot v Sloveniji je večina mokrišč skrčena.
Vodilna misel letošnjega dneva mokrišč je prepletanje med mokrišči, gozdovi in vodo
Gozdnata mokrišča v svetovnem obsegu pokrivajo skupne površine mokrišč in se pojavljajo predvsem kot poplavni gozdovi v pasu bibavice, obsežni poplavni gozdovi ob rekah ter gozdovih na barjih. V Sloveniji imamo ostanke nekoč obsežnih nižinskih popolavnih gozdov, ki so jih v preteklosti izkrčili v kmetijske površine.
Mokrišča, gozdovi in voda pomagajo ohranjati biotsko raznovrstnost in življenje nasploh. Tudi v vodnem krogu imajo mokrišča in gozdovi pomembno vlogo, saj prispevajo k čiščenju vode in jo skladiščijo. Ker skladiščijo ogljik, njihovo ohranjanje pripomore k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in posledično k uspešnemu soočanju s podnebnimi spremembami. O tem priča podatek, da šotna mokrišča, ki pokrivajo 3–4% svetovnega kopnega, skladiščijo kar 25–30% ogljika na kopnem, kar je dvakrat več kot gozdovi.
