Smo del razvajene generacije?
Sobotni dopoldnevi med 11. in 12. uro so na Radiu Ognjišče namenjeni pogovorom o življenju. Drugo soboto gostimo psihoterapevta Bogdana Žorža, s katerim se pogovarjamo o vzgoji in tudi na sploh o odnosu do življenja.
Kako se soočiti z nesrečami?
Zadnje čase se zdi, da je veliko naravnih in drugačnih nesreč, ob katerih je človek bolj kot ne nemočen. G. Žorž pravi, da se še ne znamo učiti iz teh dogodkov. Zadnje stoletje smo si vtepli v glavo, da človek lahko vse obvladuje. To je velika zmota. Smo le delček Božjega stvarstva, postavljeni vanj, ne kot gospodarji, ki bi lahko delali, kar se nam zahoče, vendar kot upravitelji. Popravljati sveta ne moremo, lahko pa sprejmemo dogodke, ki se v njem zgodijo kot dejstvo in šele potem, znotraj tega, ostane veliko prostora za pristno veselje do življenja.
Generacije razvajenih
Vzgojeni smo v miselnosti, da je življenje dovolj lepo in dobro samo, če je idealno, če v njem ne gre nič narobe. Znosno je, ko ni nesreč. Idealno življenje pa si predstavljamo kot splet enkratnih dogodkov, izrednih doživetij, izjemnega ugodja in podobno. Takšna miselnost je plod razvajene družbe, kar je nezdravo. Tako vzgojeni nimamo trdne hrbtenice in hitro klonimo pod težo problemov. Zato se zatekamo v iskanje zgolj trenutnega ugodja.
Grde besede
Pogosta so vprašanja staršev, kaj narediti, če otrok govori grde, neprimerne besede. G. Žorž poudarja, da otrok, posebej v prvih letih otroštva, seveda ne razume pomena takšnih besed, pritegne ga način, s katerim jih odrasli izrečemo. Včasih, posebej, če jih otrok ne ponavlja pogosto, jih je najbolje preslišati. S tem ga lahko odvrnemo. Če pa jih izreka pogosto, pa je seveda pot vzgoje drugačna. V takšnem primeru je neizogiben pogovor. Razložimo, da gre za besede grdega sporočila, za besede, ki lahko koga prizadenejo in da jih v naši družini ne uporabljamo. Poslušajte posnetek novembrskega pogovora za podrobnejše nasvete.
Izzivanja in nagajanja
Se morda tudi vi soočate z nagajanji in izzivanji sorojencev? Včasih v odgovor na posredovanje staršev, otroci v opravičilo rečejo, da je šlo zgolj za „hec“, za nedolžno šalo. Tudi to so dogodki, s katerimi se je v svoji dolgoletni praksi pogosto srečeval psihoterapevt Bogdan Žorž. Otroci to počno zaradi pomanjkanja izkušenj, pravi. Morda gre res samo za nič hudega slutečo šalo, toda otrok, ki je deležen nagajanja in izzivanja, lahko pri tem zelo trpi. G. Žorž je v svoji praksi pri tovrstnih primerih uporabil zanimiv, za mnoge morda presenetljiv vzgojni pristop. Otroku, ki nagaja, je na njem ponazoril izzivanje na način, kot ga je otrok naredil drugemu. Se zdi zapleteno?, poslušajte posnetek oddaje, kjer navede konkretni primer, preko katerega starši dobimo jasno predstavo, kako se soočiti z omenjenim vedenjem otrok.
Še to: vprašanja za psihoterapevta Bogdana Žorža lahko pošljete na naslov natasa.licen@ognjisce.si.
